Fakulteta za družbene vede v jubilejno študijsko leto z dvodnevno mednarodno konferenco, ki obeležuje 60-letnico proučevanja in poučevanja mednarodnih odnosov v Sloveniji.
Konferenco, ki poteka med 7. in 9. oktobrom 2021, je otvoril dekan fakultete prof. dr. Iztok Prezelj in poudaril pomen poučevanja mednarodnih odnosov že od ustanovitve fakultete leta 1961, kar je s sistematičnim pristopom vodilo v ustanovitev Katedre za mednarodne odnose in raziskovalnega centra. »Razlogi za ustanovitev študija in za intenzivno raziskovanje mednarodnih odnosov temeljijo na potrebah države po raziskavah in razlagi kompleksnih dogodkov v mednarodnem prostoru, ohranjanju stabilnosti pristopov v spreminjajočem se svetu in kritične distance v mednarodnih odnosih. Vse to pa zagotavljata Katedra in Center z uspešnim in uveljavljenim kadrom ter obsežno obštudijsko dejavnostjo v obliki društev (Globallis, Klub evropskih študentov, Acquitas – študentsko društvo za človekove pravice in Društvo OZN). Posebno zahvalo je dekan namenil programskemu vodji konference, prof. dr. Zlatku Šabiču.
»Malo je držav na svetu, ki se lahko pohvalijo, da so v jeku hladne vojne lahko ali smele ustanoviti posebno katedro za mednarodne odnose. V Sloveniji je to bilo mogoče. Sama znanost se je razvijala počasi, okoliščinam primerno, toda vseskozi ideološko neobremenjeno. Zato je lahko v obdobje po koncu hladne vojne vstopila dovolj samozavestno, da so si njene strokovnjakinje in strokovnjaki postopoma začeli ustvarjati prostor za razvoj, tako v akademskem kot organizacijskem smislu. Poleg zasl. prof. dr. Vlada Benka, očeta mednarodnih odnosov, je ta razvoj povezan z dejavnostjo prof. dr. Bojka Bučarja« je povedal prof. dr. Zlatko Šabič.
Že kmalu po ustanovitvi so se študentke in študenti lahko odločali za usmeritev mednarodni odnosi znotraj politologije, leta 1966 pa je bil ustanovljen prvi raziskovalni center, ki je za svoj fokus imel tematike iz mednarodnih odnosov. Leta 1970, takrat že fakulteta, je ustanova postala deseta članica UL. Znanstveno raziskovalno delo se je razvijalo in v začetku 80. let je nastala samostojna študijska smer mednarodni odnosi, takrat je nastal tudi raziskovalni center za proučevanje mednarodnih odnosov. Leta 1991 se je fakulteta preimenovala v Fakulteto za družbene vede, Slovenija pa je tistega leta postala samostojna suverena država.
Vlogo discipline mednarodnih odnosov po osamosvojitvi je podrobneje pokomentiral prof. dr. Bojko Bučar, sicer osrednji govornik na otvoritveni slovesnosti. »Slovenija si je najprej prizadevala za mednarodno priznanje, kot priznana novonastala država pa za članstvo v mednarodnih organizacijah. Najbolj na očeh sta bili EU in NATO, vendar nič manj pomembno ni bilo članstvo v ZN, OECD, Svetovni trgovinski organizaciji idr. Medeni meseci mednarodne skupnosti so trajali slabih deset let. Zaton se je začel s širitvijo NATA, ki je našel svojo poslanstvo »izven svojega območja« v ZRJ, Iraku, Libiji, Afganistanu idr. Dodatna sprememba pravil igre je nastopila z napadom na Svetovni trgovinski center v New Yorku leta 2001. Kot da bi se, sicer na drugačen način, uresničila napoved Huntigtona, ki je kot odgovor na knjigo svojega nekdanjega študenta Fukuyame (Konec zgodovine), že leta 1996 objavil knjigo z naslovom Spopad civilizacij. K temu lahko prištejemo še rusko aneksijo Krima, Kitajsko prilaščanje odprtega morja, da o delovanju srednjih sil kot sta Turčija, Maroko ali Hrvaška, niti ne govorimo. Oboroženim konfliktom v Jemnu, obeh Sudanih, Somaliji, Kongu, Mjanmaru itn. ni in ni videti konca«. Le kaj se dogaja z mednarodnim pravom, se je spraševal in nadaljeval: »Kaj se je spremenilo? Ruska federacija pod vodstvom Vladimirja Putina je zmagovito končala spopad v Čečeniji, z delno reformo ekonomskega sistema in zalogami energentov ter obstoječim jedrskim orožjem se je vrnila nazaj v klub velesil. Kitajska z ekonomskimi reformami v 80. letih in vstopom v visokotehnološke industrijske panoge je postala druga ekonomska sila na svetu z rastočo vojaško močjo. Implicitno zahteva vrnitev v center sveta, kar je bila kot največja trgovska velesila na svetu kot Osrednje cesarstvo že od 15. vse do 18. st. Indija le malo zaostaja, vendar, kako dolgo še? ZDA so postale ogrožene v svoji svetovni prevladi, EU pa počasi tone na lestvici pomembnosti, če upoštevamo, da je še na začetku 20. st. vladala svetu. Še vedno je ekonomska supersila, ki pa se lahko zanaša le na svojo mehko moč, saj 27 suverenih držav ne dovoljuje usklajene samostojne zunanje politike. Njena varnost je odvisna od ZDA in njen geostrateški položaj je temu ustrezen. Nujno ukvarjanje s svojimi notranjimi težavami tudi ne pripomore njenemu položaju v svetu.«
O vlogi izobraževanja na področju mednarodnih odnosov in pomembnosti diplomacije za državo je spregovoril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je na Fakulteti za družbene vede študiral mednarodne odnose. Posebej je poudaril pomen in inovativnost študija mednarodnih odnosov v času svojega študija, ko so, kot je poudaril, tedanji profesorji in asistenti že uveljavljali pristope, ki so jih uporabljali na uglednih mednarodnih univerzah po svetu. V svojih razmišljanjih o obletnici je rektor univerze prof. dr. Gregor Majdič poudaril pomen interdisciplinarnosti pri reševanju problemov. Otvoritveni dogodek so sicer spremljali tudi gospod Milan Kučan, prvi predsednik samostojne Slovenije, dva nekdanja rektorja prof. dr. Stanislav Pejovnik in prof. dr. Ivan Svetlik, deset nekdanjih dekanj in dekanov Fakultete za družbene vede, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, nekdanji predsednik Vlade Republike Slovenije in še mnoge druge eminence.
Prof. dr. Bučar je zaključil: »V Sloveniji prevladuje nekakšna klima averzije do izobraževanja. A politika je tista, ki bi morala prevzeti pobudo, uporabljati znanost in jo s tem uveljavljati ter to manifestirati z ustreznimi finančnimi sredstvi. Znanstveniki so nepogrešljivi za obstoj in razvoj vsake družbe. Brez ustreznih finančnih spodbud bodo najboljši še naprej odhajali v tujino. Kakšna bo naša prihodnost? Na polju mednarodnih odnosov, če si zgolj odvisen od tujega znanja, boš dosegel rezultate, ki bolj ustrezajo tujim družbam, kot pa lastni. Čas je, da obrnemo dosedanje trende.«
Na konferenci, ki poteka do 9. oktobra, se bodo v dveh dneh zvrstile številne okrogle mize o različnih izzivih v sodobni mednarodni skupnosti, o vlogi Slovenije v mednarodnih odnosih v prihodnosti ter njihovem raziskovanju v mednarodnem znanstvenoraziskovalnem prostoru. V bogatem programu konference bodo akademiki iz vsega sveta obravnavali številne izzive mednarodnih odnosov, med drugim vloge velesil, položaja Evropske unije v svetu ter stanja na Zahodnem Balkanu. Poleg njih bodo lahko udeleženci pozdravili najvišje predstavnike in predstavnice vseh treh najpomembnejših akademskih združenj za proučevanje mednarodnih odnosov: ISA, EISA, in CEEISA.
Program konference
Več o konferenci in prijava>>
Slovenska tiskovna agencija o dogodku>>
Foto: Rok Dolenc