Urša Podobnik je diplomantka družboslovne informatike. Zaposlena je kot direktorica analitike v podjetju Ekipa2, slovenski podružnici družbe Outfit7. Tu se v ekipi vsakodnevno sooča z različnimi izzivi, ki najpogosteje peljejo k cilju: kako milijone uporabnikov aplikacij »My Talking Tom«, »My Talking Angela«, »Talking Tom Gold Run« in ostalih, čim dlje obdržati aktivne. Pred tem je na Ipromu kot svetovalka za optimizacijo konverzije, spletno analitiko in uporabniško izkušnjo med drugimi projekti vodila razvoj spletnega mesta, namenjenega prodaji avtomobilov, preko katerega so v nekaj mesecih prodali več kot 100 vozil. V podjetju Studio Moderna je dobrih pet let skrbela za razvoj in uporabo spletne analitike za 20 držav osrednje in vzhodne Evrope. Je tudi lastnica certifikata Marketing Experiments in certifikata Google Analytics.
Po čem vam je in vam bo ostal FDV najbolj v spominu?
Po kolegih študentih. Z nekaterimi smo še vedno v stiku, včasih se dobimo ob kakšni kavi ali kosilu. Kar pa se tiče študija, mi bo ostal v spominu po tem, da mi je dal širino in poglede na različna področja, ki so uporabna v vsakdanjem življenju in v službi.
Je bila družboslovna informatika ob vpisu na fakulteto vaša prva želja? Ja.
Zakaj se niste raje odločili za program informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko? Kaj vas je prepričalo?
Zato ker je FRI veliko bolj tehničen, program družboslovne informatike pa povezuje družboslovje in naravoslovje, kar je bilo meni zelo všeč. Nekaj takega sem si želela študirati.
So se vaša pričakovanja do študijskega programa uresničila? Ja, lahko rečem, da so se. Čeprav takrat še nisem imela izoblikovanega cilja v glavi, kaj bom počela čez 5, 10, 15 let, pa zdaj, ko gledam nazaj, vem, da sem se prav odločila. Resnično uživam v svojem delu, in če ne bi izbrala te smeri, sedaj verjetno ne bi delala, kjer delam.
Kako je vas kot osebo zaznamoval FDV? V študentskih letih se izoblikuješ kot osebnost, celotna študentska izkušnja pusti na tebi pečat.
Velikokrat se študentje pritožujemo, da imamo preveč teorije in premalo prakse. Kako je bilo pri vas?
To zagotovo drži. Na vsaki fakulteti po mojem mnenju tega primanjkuje in bi bilo potrebno med študijem omogočiti več prakse. Morda je družboslovna informatika izjema, ker smo je imeli –vsaj zdi se mi – več kot ostale smeri.
V kakšnem smislu ste imeli prakso?
Delali smo na konkretnih primerih, raziskovali, delali analize na podatkih.
Torej vam je fakulteta omogočila tudi praktično delo?
Ja, neke vrste. Ne v tem smislu, da greš v neko podjetje in tam delaš, ampak da dobiš material, s katerim lahko delaš na pravih podatkih, kar delaš tudi kasneje v službi.
Katere prednosti ima študij na FDV-ju?
Vsekakor je prednost širina, ki ti jo da FDV. Na FDV-ju lahko po končanem študiju delaš, sodeluješ in si aktiven na več področjih.
Bi lahko bila to tudi slabost, ker nisi tako specializiran?
Odvisno od tega, kaj hočeš. Če si želiš pridobiti neko specializacijo, potem zagotovo ne boš šel na FDV oziroma na družboslovno informatiko.
Ste imeli veliko študijskih obveznosti? Neprestano je bilo kaj, študentje družboslovne informatike smo bili, in najverjetneje so še vedno, prisiljeni v veliko rednega dela, zaradi česar si snov sproti predeloval in se učil. Študiraš intenzivno in ni toliko kampanjskega učenja. Po malo ponavljaš in predeluješ snov, zato ti tudi več znanja ostane.
Ali fakulteta poleg študijskih obveznosti omogoča tudi obštudijske dejavnosti?
Ja, ampak to je po mojem mnenju bolj odvisno od vsakega posameznika, koliko tega si želi.
Ste imeli dobre »tutorje«?
Bili so povsem v redu. Morda preveč izpostavljam, ampak zdi se mi, da na družboslovni informatiki vseeno malo bolj skrbimo eden za drugega, in tudi višji letniki skrbijo za bruce oziroma začetnike. Tudi profesorji, na primer Gregor Petrič, Tina Kogovšek, Vasja Vehovar in Anuška Ferligoj, so zelo človeški, od njih lahko dobiš veliko, če vprašaš oziroma prosiš za mnenje. Nikoli jim ni bilo odveč še kaj dodatnega pojasniti, deliti mnenje, vedno so se bili pripravljeni pogovoriti.
Kakšna so bila vaša študentska leta?
Nisem bila klasični študent, ki bi veliko hodil ven, tako da težko komentiram s te plati. Med študijem tudi nisem živela v Ljubljani, saj sem bila doma v Stični in zato nisem toliko žurala s študenti v Ljubljani, ampak s prijatelji in z ostalimi v domačem okolju. Prav tako sem veliko vlagala v šport in športne aktivnosti, od kolesarjenja, smučanja do podobnih aktivnosti.
Mi lahko poveste kaj več o svoji karieri po zaključenem študiju?
Začela sem kot spletni analitik v Studiu Moderna, bolj po naključju kot namenoma. Kolikor se spomnim, so iskali urednika za spletne strani in na ta razpis sem se prijavila z edinimi izkušnjami, ki sem jih imela s tistimi s fakultete. Na podlagi mojega življenjepisa so takrat ugotovili, da bi me bilo bolje kot za urednika uporabiti v analitiki, zato so mi ponudili, da lahko delam tam, kar sem seveda sprejela. To je bil prvi večji korak. Ostala sem kakšnih pet let, zgradili smo tudi ekipo, v kateri nas je bilo na koncu pet analitikov samo za splet, med temi tudi dve družboslovni informatičarki. Potem sem šla na porodniški dopust in po njem sem zamenjala službo. Usmerila sem se bolj v svetovanje, kar pomeni svetovanje podjetjem, kako naj si pomagajo z internetom, da bi prišla do poslov, zaslužka, kako lahko ta kanal izkoristijo najbolje, seveda v različnih primerih na različne načine. To sem delala v iPromu, vendar sem zelo hitro ugotovila, da mi svetovanje ne ustreza. Po približno enem letu sem zamenjala službo in začela delati v podjetju Outfit oziroma Ekipa2, kjer še vedno delam. Izzivov imam veliko vsak dan, ni ponavljajočih se del, zato ti ne postane dolgčas. Za to službo lahko rečem, da sem v njej resnično srečna.
Bi lahko podrobneje povedali, kaj vam je dal študij?
Kar se analitike tiče, precej statističnega znanja, ki ga trenutno vsakodnevno uporabljam. V analitiki je takšno znanje temelj. To sem zagotovo dobila na FDV-ju.
Bi kaj na svoji karierni poti označili kot svoj najljubši uspeh?
Vsekakor sem zelo ponosna, da mi je uspelo priti v Outfit 7. Projektov pa je bilo veliko uspešnih, ne zgolj v Outfitu, ampak tudi prej. Veliko se ukvarjamo s projekti glede optimizacije, optimizacije prodaj, optimizacije konverzij, ampak teh zgodb je res veliko.
Se vam zdi, da so študentje FDV-ja zaposljivi?
Lahko govorim le o družboslovni informatiki. Zdi se mi, da so študentje te smeri zelo zaposljivi, ker ti program da tako teorijo kot tudi prakso na več področjih. Na stvari se ne gleda ozko, saj ta študijski program pokriva nekaj zelo tehničnih oziroma naravoslovnih področij, v program pa so vključeni tudi družboslovni predmeti. Širina je njegova prednost, prav tako pa so študentje tega programa zelo uporabni, saj znajo že veliko, ko zaključijo fakulteto.
Za koga je po vašem mnenju primeren program družboslovne informatike?
Če gledam s svojega stališča, sama nisem točno vedela, kam bi se usmerila, saj sta me zanimala tako družboslovje kot naravoslovje. Ta študijska smer je idealna v takšnih primerih, ko te zanima oboje, da lahko pri študiju oboje združiš. Za takšen tip ljudi je.
Bi za konec še kaj dodali?
Ko gledam nazaj, lahko rečem, da smo pridobili veliko znanja. Poglavitno pa se mi zdi, da znaš to, kar si se naučil na študiju, povezati z dejanskimi primeri pri poslu.
Manca Saksida
Vir: FDV Kariernik
Fotografije: Maruša Mlekuž
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 07. oktober 2016 | v kategoriji: Alumni