[Alumni FDV] Urška Učakar - nikdar nisem razmišljala o drugi smeri


Ucakar_splet1Urška Učakar je diplomantka in magistrica mednarodnih odnosov . Zaposlena je na Ministrstvu za zunanje zadeve. Glede študija na Fakulteti za družbene vede meni, da sta med glavnimi kvalitetami, ki jih usvoji študent, prilagodljivost različnim situacijam in sposobnost hitrega opravljanja velike količine dela. Študentom pa svetuje, naj gradijo in ohranjajo svojo osebno socialno mrežo, ki je dragocen vir informacij pri gradnji osebne karierne poti.

Kaj vas je prepričalo, da ste se odločili za študij mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede?

Nikdar nisem razmišljala o drugi smeri. Alternativa je bila sicer Evropske študije, Evropska unija me je zelo zanimala že v gimnaziji, vendar se mi je zdelo, da so mednarodni odnosi pa zelo široko področje. Spomnim se prvega dne, ko nas je kot predstojnik katedre nagovoril dr. Milan Brglez v smislu, da smo tu samo izbranci, in bilo me je strah, ali bom zmogla študij. Prvi letnik je bil kar naporen, ampak potem opraviš obveznosti eno za drugo in gre …

Katere dobre plati FDV-ja bi poudarili?

Program je dobro zastavljen, da ti dobro teoretično podlago in širino. Je pa veliko odvisno od vsakega individualnega študenta– določeni študentje niso dovolj disciplinirani, discipliniranosti se niti ne spodbuja toliko – tako da se moraš sam potruditi, ogromno moraš dodatno prebrati, se udeleževati poletnih šol, se prijavljati na razpise, se udeleževati tečajev. To je tista dodana vrednost študija, ko v praksi spoznaš, kako dejansko stvari potekajo. Zelo sem bila navdušena nad mrežo kontaktov, ki jo imajo profesorji, ko so nam pomagali z informacijami na vseh področjih – glede natečajev, poletnih šol, dodatnega branja – skratka, zavzemali so se za študente, omogočili so nam dodatna predavanja z zanimivimi gostujočimi predavatelji …

Kaj je bilo prelomna točka, ki je zaznamovala vašo študentsko in karierno pot?

Izpostavila bi predvsem predmet Zunanja politika pri izr. pof. dr. Ani Bojinović Fenko, ki je bil zasnovan tako teoretično kot tudi praktično. Ta predmet me je spodbudil, da sem se odločila, da želim v življenju delati na področju zunanje politike. Kar se tiče karierne prelomnice, pa se mi zdi, da je prelomen trenutek, ko se zaposliš. Meni je na osebni karierni poti pomagalo pripravništvo, ki sem ga takoj po končani diplomi opravljala na predstavništvu Slovenije pri OZN v New Yorku. V okviru tega pripravništva so mi takrat vse predstavili, me vključevali v svoje delo, področja dela so bila zelo zanimiva, in ko sem se vrnila v Slovenijo, mi je bilo kar težko, saj sem od takrat dalje točno vedela, kaj hočem delati. Ta praksa me je prepričala.

Kako pa je potekala vaša pot do zaposlitve na Ministrstvu za zunanje zadeve?

Med opravljanjem prakse sem se že prijavila na magistrski študij, ki sem ga opravila v roku dveh let. Sicer pa sem po vrnitvi iz New Yorka sodelovala pri projektu Strateški forum Bled, ki ga organizirata Ministrstvo za zunanje zadeve in Center za evropsko prihodnost. Že pred tem sem sodelovala v okviru tega projekta kot prostovoljka. Sem pa do projekta prišla prek kontaktov študentov s FDV-ja in se prijavila k sodelovanju. Povabili so me in kmalu sem ugotovila, da imam zelo enostranske slovenske izkušnje: opravljala sem kratko prakso v Državnem zboru, na Uradu vlade za komuniciranje, tudi na stalnih predstavništvih, vse je bilo zelo slovensko … Kmalu po tistem sem se prijavila na pripravništvo na Evropski komisiji in ga dobila za pol leta. Tam sem delovala na povsem drugem področju, in sicer na področju okolja, globalne trajnosti. Vmes sem se prijavila tudi na razpis za delovno mesto na MZZ-ju, sledili so testi in razgovori in kmalu zatem sem dobila službo.

Ucakar_resize2Katera pridobljena znanja na fakulteti so vam najbolj koristila?

Osebno se mi zdi, da so pomembna splošna teoretska znanja, ampak največ nam je dal način dela – imeli smo ogromno seminarskih nalog, simulacij, vaj, predstavitev, analiz stališč, zagovarjanja stališč … Vse to te pripravi, da postaneš zelo fleksibilen in prilagodljiv za delovne naloge – postaneš zelo prilagodljiv za delovno okolje. Ta prilagodljivost se mi zdi ključna. Na Evropski komisiji sem bila že kar hitro, po treh tednih, soočena z neko dokaj neprijetno situacijo, bila je moja prva izkušnja, ko sem se morala zagovarjati, ampak pač spelješ. Skratka, ta prilagodljivost se mi zdi najpomembnejša. Kar se tiče znanj, pa bi rekla, da gre za interdisciplinaren študij, kjer ti kasneje koristi praktično vse – od tega, kako analizirati stališče države, kje vse iskati informacije, poznavanje temeljnih dokumentov s področja človekovih pravic, sposoben si razumevanja starih in novih načinov in paradigem razvoja, spoznavaš strukture različnih organizacij, seznanjen si z načini ravnanja držav do teh organizacij, poznavanje področja bilateralnih stikov in mednarodnega prava – skratka, pridobiš veliko uporabnega znanja, ki pa ga je seveda treba obvezno prenašati v prakso.

Kaj je najbolj prispevalo k uspešnosti na vaši karierni poti?

Mislim, da količina dela, spomnim se številnih večerov, preživetih ob računalniku pri pisanju »spet« še ene seminarske naloge, čeprav si jih napisal že »300«. Vendar ravno ta količina dela je ključna – s tem se naučiš multifunkcionalnosti. Ko v službi »padajo« delovne naloge in nimaš veliko časa za njihovo izvrševanje, ugotoviš, kako hitro znaš delati, znaš se oceniti, kako hitri boš zmogel opraviti delo. Če v času študija nimaš na voljo treh mesecev za neko seminarsko nalogo, pač pa zgolj en teden, spoznaš svoje meje, se naučiš oceniti, kako hitro lahko kaj opraviš – to se mi zdi, da mi danes zelo koristi.

Ali ste se v času študija vključevali v kakšne obštudijske dejavnosti, študentske klube, društva?

Bila sem precej aktivna, še danes sem članica Društva za združene narode za Slovenijo. Redno sem sodelovala pri pripravi okroglih miz, dogodkov; vključevala sem se tudi v modele Združenih narodov, tam sem spoznala ogromno študentov, veliko se naučiš, zabavno je. Udeleževala sem se tudi poletnih šol o Združenih narodih.

Kako vam socialna mreža iz časa študija koristi danes?

Mislim, da na fakulteti spoznaš pomen te mreže šele v tretjem, četrtem letniku. Premalo se zavedaš izrednega pomena teh poznanstev. V Sloveniji imajo »kontakti« slabšalen prizvok, vendar gre za to, da pridobiš informacije, kje se prijaviš na razpise, koristi ti tudi kasneje v službi, ko potrebuješ kakšne hitre informacije. Še vedno sem v stiku z vsemi, te stike je potrebno ohranjati. Kadar potrebuješ kratek nasvet, lahko te ljudi vedno pokličeš. Kakšna dodatna kava ni nikoli odveč. Vsem študentom bi priporočala, da vzpostavljajo in ohranjajo te stike.

Sašo Novak

Fotografije: Maruša Mlekuž

Vir: FDV Kariernik


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 22. avgust 2017 | v kategoriji: Alumni