[Alumni FDV] Uroš Krek - potrebno je bilo veliko učenja, improviziranja, prepričevanja, sodelovanja in vodenja


Krek_splet1Uroš Krek je že mlad dobro vedel, da želi delati v vojski. Med študijem si je ustvaril družino, nekaj dni po diplomi pa dobil prvo službo. Sodeloval je pri osamosvajanju Slovenije in nosil prvo slovensko zastavo. Bil je prvi civilist, ki je študiral na National Defense University, kasneje pa je sodeloval pri vključevanju Slovenije v Nato in delal kot sekretar na Ministrstvu za obrambo. Danes je namestnik generalne sekretarke Urada predsednika republike in svetovalec predsednika RS za obrambne zadeve. Bodoči študentje obramboslovja morajo imeti po njegovem mnenju veselje do tovrstnega dela. 

Zakaj ste se odločili za obramboslovje – politologijo?

To je bila odločitev, ki sem jo sprejel že zgodaj. Ko sem bil star okrog trinajst let, sem se odločil, da bom študiral na vojaški akademiji. V drugem letniku srednje šole so mi očetovi kolegi povedali, da ne obstaja samo vojaška akademija, ampak tudi študij obramboslovja. To je bilo okrog leta 1983. Takrat sem se pozanimal, kaj je študij obramboslovja in kakšne so kasnejše možnosti za zaposlitev. Vpisal sem se, šel v vojsko in po vojski leta 1986 začel študirati. Študij sem končal februarja 1991.

Kako vas je fakulteta, takrat še FSPN, zaznamovala?

Ta odločitev je imela zame kar nekaj posledic. Veliko mladih častnikov, ki so se vpisali na vojaško akademijo, je študij končalo v letih, ko je bila v Jugoslaviji vojna. Marsikdo izmed njih ni končal tam, kjer bi lahko. Če torej ne bi šel na FSPN, ampak na vojaško akademijo, je vprašanje, kje bi končal leta 1991.

Druga posledica je osebne narave. Če ne bi šel na FSPN, kjer sem šel med počitnicami na šolo letne alpinistike, ne bi srečal svoje žene. Tako je tudi družina posledica te moje odločitve.

Tretja je dejstvo, da sem študij končal leta 1991 in sem se imel tako možnost vključiti v osamosvajanje Slovenije ter sem kot 24-letnik takrat sodeloval pri nastanku samostojne države.

Kako je študij obramboslovja vplival na vašo kariero in njen uspeh?

Študij obramboslovja je bil začetek moje celotne kariere. Takratni študij obramboslovja je bil razdeljen na sociološki ali družbeni del, politološki del in pa vojaški del, na katerem je bil poudarek. Nekaj dni po diplomi sem dobil svojo prvo službo na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, v sektorju, ki se je pripravljal na osamosvojitev, na oblikovanje samostojne slovenske države in tudi vojske. Od takrat naprej je šla po vojni moja kariera po korakih, ampak dokaj hitro. Če si želel delati, potem so se odpirala vrata in področja dela. Sedaj delam petindvajset let, od tega dvajset na področju obrambe.

Katero znanje, ki ste ga na študiju pridobili, vas spremlja še danes?

Prednost te šole je bila, da je združevala splošno družbeno, sociološko, politološko, družboslovno znanje, poleg tega je dajala strateški pogled na dogajanje v svetu in politiki, na drugi strani pa tudi osnovna vojaška znanja dela z vojaki in na terenu, ki jih potrebuje mlad diplomant, ko začne svojo kariero.

Še danes uporabljam znanja s področja sociologije in politologije, ki mi pomagajo razumeti in interpretirati določeno situacijo.

Uros Krek_resize2Kaj ste tedaj počeli ob študiju?

Nisem živel v Ljubljani, ampak sem se vsak dan vozil, zato sem bil v tem delu malenkost prikrajšan za različna obštudijska dogajanja. Je pa študij obramboslovja takrat omogočal veliko aktivnosti ob študiju. Imeli smo letno alpinistiko, zimsko alpinistiko, poletno prakso … Bilo je precej aktivnosti tudi po predavanjih. Čas pa je bil tudi za zabave in druženja tudi s kolegi in kolegicami z ostalih smeri. Malo pred koncem študija sem si ustvaril družino, tako da je bilo potrebno študij zelo pospešiti, da sem lahko šel čim prej v službo. Hkrati sem moral zaradi štipendije Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ki mi je zagotavljala kasnejšo službo, ohranjati tudi visoko povprečje ocen. To pa je bila tudi spodbuda, da sem v roku zaključil študij.

Vaš najljubši spomin na fakulteto?

Letna in zimska alpinistika. Bila je dobra izkušnja, ki nas je zelo povezala in kolege naredila prijatelje. To so bili trenutki, ki ostajajo v spominu bolj kot predmeti in knjige, ki sem jih bral.

Kakšna anekdota?
Zaslužni prof. dr. Stane Južnič je bil eden najzahtevnejših profesorjev. Predaval je novejšo zgodovino in antropologijo. Moj zadnji izpit v prvem letniku je bila novejša zgodovina. Ko sem prišel na izpit, je rekel, naj potegnem listek iz škatle z vprašanji, in na nobeno od treh nisem vedel odgovora. V strahu, ker je bil to zadnji izpit, ki ga nisem hotel pasti, sem ga prosil, če lahko prestavi uro mojega izpita. Vzel mi je vprašanja in rekel: »Spoštovani kolega, na ta vprašanja boste, če boste danes ta izpit opravili, odgovarjali naslednje leto pri antropologiji.«

Kakšna je bila vaša pot od diplome do danes?

Ko sem diplomiral, sem šel takoj v službo. Po štirinajstih dnevih priprav sem zaradi bližanja osamosvojitve prejel že prve samostojne zadolžitve. Sodeloval sem pri postavitvi učnih centrov, pripravah na osamosvojitev, nosil sem prvo slovensko zastavo, ki je bila obešena na Trgu republike, kar je bila zame velika čast. Sledila je vojna za samostojnost, kjer sem imel spet svoje mesto. Po vojni pa se je bilo potrebno vrniti v normalne tirnice v javni upravi. Pripravništvo sem končal novembra 1991, bil nekaj časa svetovalec, hitro postal vodja odseka za razvoj teritorialne obrambe, načelnik oddelka, direktor uprave za razvoj, direktor uprave za oborožitev okrog leta 1997. Leta 1999 sem se začel ukvarjati z akcijskim načrtom za članstvo v Natu, leta 2000 sem šel na študij v ZDA kot prvi civilist na National Defense University. Vrnil sem se junija 2001. Potem sem se kar nekaj časa ukvarjal predvsem z Natom in obrambno politiko. Bil sem vodja delovne skupine za članstvo v Natu. Leta 2005 sem bil za nekaj časa prestavljen na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tam sem se ukvarjal s koordinacijo priprav in potem predsedovanja Evropski uniji. Potem sem se na Ministrstvo za obrambo vrnil kot državni sekretar, kar je bilo zahtevno delo v obdobju, ko so se začela manjšati finančna sredstva, ko se je povečala aktivnost Slovenije v Afganistanu, v času, ko je bil projekt Patria ena glavnih obrambnih tem. Konec leta 2010 me je takratni predsednik dr. Danilo Türk povabil, da bi bil generalni sekretar Urada predsednika republike. Od januarja 2011 sem sedaj zaposlen v Uradu predsednika. Odkar je mandat prevzel predsednik Borut Pahor, sem namestnik generalne sekretarke urada in hkrati svetovalec predsednika RS za obrambne zadeve.

Teh petindvajset let je minilo hitro in z izredno dinamiko. Vsaka stvar je bila nekaj novega, nič ni bilo rutinsko. Potrebno je bilo veliko učenja, improviziranja, ogromno stika z ljudmi, prepričevanja, sodelovanja, vodenja in vse skupaj je bila odlična izkušnja.

Kako pa politika vpliva na vaše delo?

Ko si na funkcionarskem mestu, politika seveda vpliva na tvoje delo. Nekaj neprijetnih izkušenj je bilo. Nisem član nobene stranke, a sodelujem z vsemi ljudmi, ki delajo na obrambnem področju. Vedno je povezava med stroko in politiko, jaz pa se trudim ostati korekten do politike in zvest svoji stroki.

Kaj bi svetovali bodočim študentom obramboslovja?

Vedno se je potrebno vprašati, kaj je razlog, ki te je pripeljal na obramboslovje. Skozi delo, ki sem ga imel, sem srečal veliko študentov in spremljal njihovo kariero. Če greš študirat obramboslovje, potem moraš vedeti, zakaj greš, imeti moraš veselje do vojske, do vprašanj nacionalne varnosti. Sam z veseljem delam s tistimi, ki so se za ta študij odločili kot za poslanstvo, ne le kot za način pridobivanja univerzitetne izobrazbe. Verjamem, da se bo za te z vizijo našlo tudi delo.

Kakšen bi moral biti po vašem mnenju nekdo, ki želi delati v vojski, na policiji, v obrambi?

Enotnih meril ni. Vsak ima lastnosti, ki pripeljejo do tega, da je lahko dober. Vojska je vedno skupek nekih lastnosti. Ključen je značaj, ki temelji na znanju, integriteti in sposobnosti dela v ekipi. Brez teh treh lastnosti skorajda ni mogoče biti dober častnik.

Tadeja Kreč

Fotografije: Maruša Mlekuž

Vir: FDV Kariernik



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 14. avgust 2017 | v kategoriji: Alumni