[Alumni FDV] Maruša Kerec - od malega sem že govorila, da bom novinarka, ko bom velika


Kerec_splet1Maruša Kerec, univerzitetna diplomirana komunikologinja, je radoživa, aktivna, vedra, hrabra in navdušena novinarka in voditeljica na radiu Val 202, ki zase pravi, da se ne želi umeščati v noben okvir in se opredeljevati – če dobi dobro idejo ali izziv, se z veseljem loti katerekoli teme.

Zakaj ste se odločili za študij komunikologije na FDV-ju?

Od malega sem že govorila, da bom novinarka, ko bom velika. Medijske in komunikacijske študije sem izbrala, ker se je slišalo bolj neznano, eksotično.

Vaša diplomska naloga govori o odzivih Vala 202 na zahteve spletnega sveta. Predvidevam, da ste na Valu delali že med študijem.

Tako je. Začela sem konec drugega letnika – to je bilo leta 2010. Šlo je za logično izbir, saj imam radio resnično rada. Prvo leto ali dve sem bila na študiju malo razočarana, saj sem vseskozi govorila, da bom novinarka, in sem želela prakso, vpogled v medije, ki ga sicer nisem mogla dobiti, ustvarjanje. Več je bilo bolj splošnih stvari, od ekonomije, politologije, antropologije … Takrat tega nisem znala tako dobro unovčiti in nisem vedela, kaj bi s tem, seveda pa mi po končani diplomi ni bilo niti najmanj žal, da sem izbrala ta študij.

Je zaradi dela na radiu študij kaj trpel?

Študij ne, sem pa morala izpustiti marsikateri žur, saj ko sem začela delati na Valu, je izgledalo tako: snemati sem morala ankete, lahkotne intervjuje in asistirati v jutranjem programu. Jutranji voditelj vstaja pred peto in začne z delom malo po njej, asistent pa mora biti z njim v studiu, tako da sem bila že v službi, ko so nekateri kolegi še žurali. Sem pa bila v službi le do devetih in sem normalno lahko hodila na fakulteto. Vse se da, če se hoče.

Kaj pa je bila vaša prioriteta, radio ali študij?

Zame Val 202, za starše šola. Ampak sem zaradi pritiskov z vseh strani vedela, da ne smem nič »bluziti«, in nisem nikoli ponavljala letnika ali pavzirala. Tudi moji šefi so bili zmeraj zelo prilagodljivi, prijazni. Recimo, med izpitnim obdobjem smo številni študentje za nekaj časa izginili, pa ni bilo nobenih težav.

Ne bi bili prvi, ki bi pustili študij zaradi dela …

Ja, poznam to zgodbo (smeh). A sama nisem nikoli prišla do točke, ko bi razmišljala o tem. Je pa bilo težko, seveda – vse ti gre na živce, ko ti voda res teče v grlo. V Ljubljano sem prišla odločena, da diplomiram, verjetno se za takšno miselnost lahko zahvalim staršem. Bolj je bilo vprašanje, kdaj bom diplomirala. Absolventsko leto smo si vzeli tako ali tako skoraj vsi – tudi tisti, ki takrat še niso nič delali. Da smo lahko dlje uživali kot študenti, imeli študentske bone in podobno, sama pa sem lahko v miru delala na radiu in pisala diplomsko nalogo.

Marusa Kerec_resize2Ste od FDV-ja dobili, kar ste pričakovali?

Verjetno sem v srednji šoli preveč pričakovala, kako bom takoj dobila vpogled v delo medijev, potem pa najprej samo … Če te zanima ali ne, neke osnove moraš usvojiti. Seveda se je kasneje veliko spremenilo. Zelo sem bila zadovoljna, saj sem v tretjem in četrtem letniku več kot polovico predmetov izbirala sama in se učila tisto, kar mi je bilo zanimivo. Proti koncu dodiplomskega študija sem ugotovila, da ti FDV res da to širino, o kateti vsi tako radi govorimo. Sedaj imam precej bolj kritičen pogled na vse, kar berem, gledam in poslušam, in zaradi FDV-ja vse to tudi manj počnem, saj se mi kmalu kakšna zadeva ne zdi dovolj dobra.

Katere predmete pa ste si izbrali?

Večina jih je bila novinarskih, poleg njih pa še nekaj predmetov s kulturologije, ki so me tudi zanimali. Tudi na podiplomskem študiju je bila večina predmetov povezanih z novinarstvom. Izbrala sem si področja, ki se jih med delom na radiu nisem naučila, na primer internet ali televizija. Čeprav sem za slednjo trdila, da to pač ni zame, sem hotela dobiti vpogled, kako je biti za in pred kamero ter kako montirati prispevek. Zanimivo, da nikoli nisem hodila k predmetu Radio.

Vam znanje, pridobljeno med študijem, koristi pri delu na radiu?

Načeloma da, a govorim bolj o splošnem znanju. Težko bi po alinejah naštela, kaj mi je koristilo in kaj ne. Zagotovo pa sem rastla iz letnika v letnik, tako študijsko kot tudi osebnostno, in kar precej odnesla.

Kako je študij vplival na vašo osebnost?

Postala sem bolj samostojna, saj sem se zaradi študija preselila v Ljubljano in tu začela neko novo obdobje. Bil je šok. Prideš na fakulteto in je vse novo: profesorji, študenti, predmeti … Pri tistih splošnih, denimo ekonomiji, nas je na začetku v predavalnici sedelo tristo in ti ni nič jasno, nikogar ne poznaš. Tam si dejansko samo številka in nihče te ne bo prosil, da boš ta izpit opravil. No, kasneje tudi odnosi s profesorji postanejo bolj kolegialni. Poleg tega mi je FDV dal tudi ogromno poznanstev in prijateljev.

Od kod ste?

Iz Prekmurja.

Zelo pravilno govorite slovensko …

Ker sem si resnično želela postati novinarka, sem si rekla, da bom naredila vse, kar ta poklic zahteva. Na radiu sem se obrnila na kolega Mitja Pečka, s katerim se poznava že z gimnazije v Murski Soboti in je takrat že delal na Valu 202, ter ga vprašala, komu moram pisati, če želim priti na Val. Najprej me je čudno pogledal, češ: Boš res pri 21 letih pošiljala prošnjo na Val 202? Do takrat sem delala le dva meseca na radiu Murski val, tudi jezik je bil ovira … Potem pa je kar šlo. Nekaj mesecev so me preizkušali in nisem smela govoriti po radiu, moje prispevke so prebrali drugi. Po tem obdobju pa so me poslali v govorno šolo na RTV-ju, kjer te številni učitelji – fonetična služba – eno študijsko leto učijo govora. Bilo je kar naporno, malo me je tolažilo le dejstvo, da so imeli težave tudi ostali, saj zborno slovenščino zelo redko govorimo.

Se je po diplomi vaše delo kaj spremenilo?

Zaradi nje se ni kaj dosti spremenilo. Dokončala sem jo, ker pač dokončam, kar začnem. Na Valu sem v bistvu rastla po povsem običajni lestvici, kot vsi ostali. Najprej nisem delala skoraj nič, potem sem šla v šolo govora. Ko sem uspešno opravila prvo avdicijo, sem lahko brala prispevke, ki so bili vnaprej pripravljeni. Po enem letu sem opravila končno avdicijo in začela delati v živo. Sem pa po končani diplomi imela več časa in logično je bilo, da sem več časa preživela na Valu ter več in bolje delala.

Marusa Kerec_resize4Zasledil sem, da imate – poleg piva in dobre hrane – zelo radi tudi sodobne tehnologije. Je to področje, ki vas najbolj veseli pri delu na radiu?

Najraje govorim (smeh). Zadnji dve leti sem voditeljica, načeloma ob sredah, petkih in sobotah, in ta funkcija zahteva največ dela. Poleg tega pa sem tudi spletna urednica, kar mi vzame precej časa, saj moram ves dan skrbeti, da je vse ažurno in v MMC-jevem spletnem arhivu. Na Valu 202 imamo skupino sedmih ljudi, ki skrbimo za spletno stran in vsa družbena omrežja, ki jih imamo že kar nekaj. Ko sem leta 2010 prišla sem, je naša spletna stran šele nastajala in sem hitro »padla not«. Kmalu zatem smo uvedli novo oddajo Odbita do bita, v kateri predstavljamo prav sodobne tehnologije in vse aktualnosti v povezavi z njimi. Sama sem prevzela to oddajo in s kolegi se pogovarjamo in dogovarjamo, kaj, kdaj, katere teme so pomembne … Poleg dela v etru imam to delo še najraje. Vse skupaj pa povezujem kot nekaj povsem normalnega, saj si ne predstavljam delati radijske oddaje brez Twitterja. Na ta način ogromno stvari preverjam pri poslušalcih, se pogovarjam z njimi, iščem izkušnje, zgodbe ... Tako da tukaj sploh ni več meje med delom in prostim časom – s kolegi velikokrat zvečer po osmi uri še vedno visimo na družbenih omrežjih in se pogovarjamo, kaj bomo delali naslednji dan, kaj je primerno za objavo na Facebooku … Vsi, ki se s tem ukvarjamo, smo mladi in dobri prijatelji, kar ustvarja pozitivno energijo. Zato imamo to delo zelo radi.

Obstajajo teme, o katerih neradi poročate?

V tem času skorajda ni bilo oddaje, ki je ne bi delala. Morda oddaja Vroči mikrofon, ki govori o težkih gospodarskih temah, ali pa Kje pa vas čevelj žuli, a nimam posebnih želja po delu na teh področjih. Nočem se umeščati v noben v okvir in se opredeljevati. Če dobim dobro idejo ali izziv, se z veseljem lotim katerekoli teme.

Delujete zelo zadovoljni s svojim delom. Imam prav?

Ja (smeh). Starejši kolegi mi včasih govorijo, »da ne bi slučajno izgubila entuziazma« in »da ti ne bi ti prostori prišli čez glavo«, še posebej, ko imam zelo naporen teden in nato še delovni vikend. Kot vsepovsod drugje tudi tukaj nerada jamram …

Luc Zalokar

Fotografije: Maruša Mlekuž

Vir: FDV Kariernik
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 11. julij 2017 | v kategoriji: Alumni