Akad. Slavko Splichal je prejemnik letošnje “Nagrade Karol Jakubowicz za medije in demokracijo” za knjigo Datafication of Public Opinion and the Public Sphere: How Extraction Replaced Expression of Opinion (Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj), ki je lani izšla pri založbi Anthem Press v Londonu in New Yorku.
Splichalovo delo je Odbor Sklada Karola Jakubowicza nagradil z utemeljitvijo, da je »odličen primer, kako obstoječe študije in empirične podatke pretvoriti v nove kritične normativne konceptualizacije. Monografija pojasnjuje tveganja in priložnosti za demokracijo v digitalno in podatkovno vodenih družbah s poglobljenim teoretskim pregledom širokega nabora socioloških in političnih razprav. Monografija lahko pomembno prispeva k medijem in demokraciji, saj postajajo družbeni konteksti algoritmov in podatkov ključni za razumevanje vpliva visokih tehnologij na oblikovanje javnega diskurza in spodbujanje demokratičnih razprav.
»Knjiga se ukvarja predvsem s tehnološkimi omejitvami med katerimi izpostavljam zlasti dve. Prva je dolgo časa pojmovano revolucionarno odkritje v družbenih vedah – to je bila uporaba anket za raziskovanje mnenj, ki se je začela pred slabimi 100 leti, kar je pomenilo tudi strahotno spremembo v razumevanju kaj javno mnjenje je, ki ga danes velika večina identificira z mnenjskimi poizvedbami, ki jim celo rečejo, da so to raziskave javnega mnenja, čeprav z javnim mnenjem nimajo nič skupnega. In druga je nova tehnologija, digitalna tehnologija, ki je postala zelo učinkovita z razvojem interneta, na katerem miljarde ljudi izraža svoja mnenja, ne da bi vedeli, da se ta njihova mnenja žanjejo, se spravljajo v ogromna podatkovna skladišča in se uporabljajo v najrazličnejše namene. Z ene strani so tisti, ki so ta mnenja proizvedli in ne vedo, zakaj dejansko se ta mnenja uporabljajo, in z druge strani, kar je za nas raziskovalce še posebej boleče, da nimamo dostopa do teh podatkov, ker so namreč v zasebni lasti. Ključni problem vidim v tem, da se celotno družboslovje sedaj ukvarja s podatki, ki so bili ustvarjeni in izbrani za obdelovanje, neodvisno od raziskav, ki jih družboslovci delajo za to, da bi iskali odgovore na ključna vprašanja sodobne družbe. Zelo pomembno si je prizadevati, da bi raziskovalci dobili dostop do podatkov, ki jih je večina shranjenih v zasebnih podatkovnih skladiščih. Po drugi strani je pomembno, da bi algoritmi, ki se ravno tako pretežno uporabljajo v zasebnih korporacijah, postali javno dostopni. To nima samo pomembnih posledic za raziskovanje, ampak še mnogo bolj pomembne posledice za družbo.« - akad. Slavko Splichal v radijski oddaji A1, Radio Slovenija 1
“Splichalova knjiga je še posebej aktualna v času, ko je demokracija na preizkušnji povsod, ne glede na zemljepisni položaj in tradicionalne delitve med zahodnimi in nastajajočimi demokracijami na globalnem jugu. Poleg tega je večplastni analitični pristop uspešno preoblikovan v pripoved, ki pritegne vsakogar,” so zapisali v obrazložitvi člani Odbora Sklada Karola Jakubowicza.
Kot je za STA pojasnil Splichal, knjiga izhaja iz razsvetljenskih idej javnosti in analizira zgodovinske spremembe ključnih manifestacij javnosti ter možnosti, pogoje in ovire za razvoj javne sfere, v kateri javnost refleksivno ustvarja, artikulira in izraža javno mnenje.
»Uravnotežena obojestranskost je podvojena pristranskost. Pristajanje na to logiko ima za posledico, da se o najbolj spornih in pomembnih vprašanjih sliši le ozek nabor nasprotnih, pogosto skrajnih pogledov in glasov, med katerimi ne more priti do konsenza in sproža polarizacijo v družbi. Uravnoteženo poročanje se kar praviloma osredotoča na strankarsko-politični konflikt, na škodo nepristranskega novinarstva, ki mora zagotavljati za razumevanje dogodkov prepotreben kontekst, kar je prvi pogoj za razumno oblikovanje mnenj in razpravljanje.« Med dejavniki deprofesionalizacije in zmanjševanja ugleda novinarstva dr. Splichal posebno težo pripisuje ideji ali, kot pravi, ideologiji »uravnoteženega« poročanja, ki da ne pomeni nič drugega kot opustitev novinarske odgovornosti za objavljeno vsebino. Nepristransko novinarstvo je hvalevredno, pravi, medtem ko je »uravnoteženo« poročanje nevarno: »Ko teža dokazov neizpodbitno kaže v eno smer, je uravnoteženo poročanje preprosto zavajajoče. Trdnih znanstvenih dokazov, da človeška dejavnost povzroča podnebne spremembe, odgovorno novinarstvo pač ne bo uravnoteževalo z mnenji zanikovalcev podnebnih sprememb.« - dr. Slavko Splichal za časopis Delo
Profesorju za prejetje mednarodne nagrade, ki je bila ustanovljena leta 2018 in jo odbor vsako leto podeljuje znanstvenici ali znanstveniku za pomemben prispevek k raziskovanju demokracije, človekovih pravic, medijske etike, medijske politike in javnih medijev, iskreno čestitamo!
Več informacij je na voljo na povezavi.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 16. maj 2023 | v kategoriji: Dosežki