Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2021/2022 obeležuje 60 let obstoja. Fakulteta, ki je danes največja interdisciplinarna družboslovna fakulteta v Sloveniji in med večjimi v Evropi, je 16. maja v veliki dvorani FDV obeležila svoj jubilej.
S tem se je zaključila vrsta dogodkov 60. obletnici, med katerimi bi izpostavili predvsem dva: strokovni posvet z naslovom Covidiada – Družboslovne refleksije epidemije, ki je v okviru znanstvenih disciplin komunikologije, politologije, sociologije in kulturologije obravnaval domačo in mednarodno razsežnost družbene situacije, poglobljeno in kritično ovrednotenje kovidne krize pa se je pokazalo za ključno pri oblikovanju alternativ za njeno reševanje. Organizirana je bila tudi jubilejna mednarodna znanstvena konferenca o prihodnosti hrane in komuniciranju, ki je predstavila vizije za bolj trajnostne in regenerativne oblike proizvodnje in potrošnje hrane. Dekan prof. dr. Iztok Prezelj: »Fakultetni intelekt bo vedno konstruktivno-progresivni del družbe, ki bo aktivno iskal in predlagal konkretne rešitve sodobnih kompleksnih problemov. To je naša moralna zaveza v tej vedno bolj dinamični in negotovi družbi. Biti družbeni kompas na osnovi znanja je bil in bo še naprej naš cilj«.
Častni govorec na prireditvi je bil prof. dr. Anton Grizold: »Rdeča nit našega dosedanjega razvoja je spoznanje, da moramo vedno znova izkazovati vrednost, ki jo družboslovje prispeva k razvoju življenja v sodobnih družbah.«
Zbrane je nagovoril tudi prorektor za raziskovalno dejavnost Univerze v Ljubljani prof. dr. Anton Ramšak, ki je pozdravil sodelovanje različnih ved pri proučevanju človeka, kot ključnega gradnika družbe in družbenega delovanja, njegove biti in vedenja.
Raziskovanje na Fakulteti za družbene vede se je začelo z vzpostavitvijo dveh raziskovalnih centrov, ki sta svoje delo osredotočila na raziskovanje javnega mnenja in raziskovanje držav v razvoju. Od takrat fakulteta iz temeljnih družboslovnih znanosti razvija sodobne družboslovne discipline, ki jih danes raziskuje v 20-ih raziskovalnih centrih. Sodobne raziskovalne podatke vnaša v 11 dodiplomskih in 12 podiplomskih programov ter doktorski študij, ki ga razvija na 33-ih družboslovnih področjih. V zadnjih letih fakulteta vsako leto izvaja med 150 do 170 nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov, raziskovalci in raziskovalke objavijo okrog 140 znanstvenih člankov na leto, v Založbi FDV vsako leto izide med 30 in 40 knjig, fakulteta že 59 let izdaja znanstveno revijo Teorija in praksa, ki prispeva k utemeljevanju in kritičnemu preverjanju omenjenih družboslovnih disciplin. Fakultetna knjižnica se je razvila v eno večjih družboslovnih knjižnic v tem delu Evrope. Arhiv družboslovnih podatkov, ki je v teh dneh slavil 25. obletnico, uvaja standarde shranjevanja raziskovalnih podatkov, predvsem pa hrani fakultetne in tudi druge družboslovne podatke za prihodnje generacije. Prek Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo in korejskega Instituta Kralj Sejong se fakulteta intelektualno širi na območje Azije. Strateškega pomena je tudi novi Zeleni program trajnostnega razvoja in delovanja fakultete, s katerim bo fakulteta prilagodila pedagoško, raziskovalno in upravno-funkcionalno delovanje ter še bolj prispevala k trajnostnemu razvoju naše družbe. Ravno družboslovna znanja se izkazujejo kot ključna za implementacijo trajnostnih politik.
Prof. dr. Anton Grizold: »Vsaka družba potrebuje svobodomiselne, kritične, ustvarjalne, komunikativne, široko razgledane in podjetne mlade izobražence – družboslovce in družboslovke, ki s svojim delovanjem pomembno prispevajo k napredku družbe, s svojim znanjem pa bogatijo univerzalno naravo človeške vednosti ob istočasnem ohranjanju različnih vrednostnih sistemov in kulturnih identitet. Iz tega bomo lahko gradili boljšo družbo in prijazne medsebojne odnose: v spoštovanju različnosti, združevanju odličnosti in z odgovornostjo do družbe.«
Prof. dr. Iztok Prezelj, dekan: »Na fakulteti zato potrebujemo: močne teoretske discipline, ker teoretični koncepti zagotavljajo konceptualno stabilnost v stalno spreminjajočem se svetu. Empirično koristne vede, ker z raziskavami lahko bolje razložimo dogajanje v kompleksni družbi, bolje predvidimo tok dogodkov in bolje tudi pomagamo odločevalcem v naši državi ter v EU. Ter kritične vede, ki opozarjajo na napake v širšem okolju. Potrebujemo diplomante in diplomantke, ki znajo analizirati kompleksne družbene probleme in oblikovati predloge njihovih rešitev«.
V okviru obletnice je fakulteta izdala tudi zbornik z naslovom »60 let kasneje: UL FDV od A do Ž«, katerega namen je prikazati bogastvo tematik, s katerimi se ukvarja in prikazati ključne dileme, s katerimi se sooča naša družba.
Na prireditvi sta kot glasbena gosta nastopila Nuška Drašček, diplomantka programa Mednarodni odnosi in Bojan Cvjetićanin, študent programa Sociologija. Dogodek se je zaključil s slavnostno podelitvijo priznanj za dosežke zaposlenim in študentom FDV.
Prejemnice in prejemniki priznanj FDV za leto 2021:
Priznanje FDV za najboljši študijski uspeh
na dodiplomskem študiju: Teja Gerjovič, Matija Pušnik, Tanja Gregorčič, Žan Valentin Govekar, Lina Jerina-Ljubojevič in Andreja Praček
na magistrskem študiju: Natali Panič Nardin, Metod Knific in Gašper Ferme
Da bi bili študenti in študentke s posebnimi potrebami, ki kljub omejitvam zelo uspešno zaključujejo študij na programih FDV, še bolj vključeni v kakovostno študijsko delo in bi prepoznali njihov uspeh, je fakulteta uvedla in letos prvič podelila Priznanje za najbolj uspešne študente in študentke s posebnimi potrebami, ki ga prejmejo: Žiga Stergar, Blaž Urbanč in Matic Žurej
Priznanje študentkam in študentom za posebne dosežke na področju obštudijskih dejavnosti: Interdisciplinarna skupina 32 študentov za projekt »Dojeti Avtonomno tovarno ROG (2006 – 2021)«
Prešernova nagrada FDV: Hana Turšič in Sara Bauman
Fakultetno priznanje za najboljši doktorat: doc. dr. Jasna Mikić Ljubi
Priznanje za izjemne dosežke pri pedagoškem delu: asist. dr. Emil Polajnar
Priznanj za strokovno delo: Judita Goričar in mag. Janez Jug
Priznanje za izjemne dosežke na področju spodbujanja internacionalizacije: izr. prof. dr. Tanja Kamin
Priznanje za znanstveno odličnost: prof. dr. Mitja Velikonja
Priznanje za prispevek k ugledu fakultete: prof. dr. Damjan Lajh in prof. dr. Marko Milosavljević
Priznanje za življenjsko delo: prof. dr. Miroslav Stanojević