Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2016/2017 praznuje dva jubileja – 55 let svojega delovanja in 50 let raziskovanja, ki je močno zaznamovalo slovensko družboslovje. Fakulteta, ki je danes največja interdisciplinarna družboslovna fakulteta v Sloveniji in med večjimi v Evropi, je svoj jubilej obeležila v ponedeljek, 5. decembra v Veliki dvorani FDV.
Dekan fakultete red. prof. dr. Rado Bohinc je v uvodnem nagovoru zbranim predstavil ključne mejnike v 55. letni zgodovini razvoja fakultete in poudaril pomen znanstvenoraziskovalnih dosežkov FDV, ki so plod predanega dela družbeno angažiranih, mednarodno dejavnih in globalno vpetih raziskovalcev FDV povezanih v 19 aktivnih znanstvenoraziskovalnih centrov Inštituta za družbene vede. Dekan je poudaril, da je družboslovje pred velikimi izzivi: »Družboslovje mora razvijati znanja, relevantna za reševanje vprašanj sodobnega sveta in bivanja, kot so spreminjajoče se razmere v globalnem svetu, v obdobju neprestane in silovite tehnološke prenove, vse večje povezanosti človeštva, intenzivnih migracij, staranja prebivalstva, osvajanja vesolja in jih prenašati na nove generacije. Razvijati mora tudi znanja, ki pomagajo oblikovati državne politike in vzvode gospodarske rasti. Družboslovje je odgovorno za družbene učinke človeškega razvoja, tako kot je naravoslovje odgovorno za tehnološki razvoj. Obe znanstveni področji odgovarjata, da je človeški razvoj vzdržen, trajnosten in sonaraven. Postavljanje omejitev in usmeritev za bolj ali manj prednostni razvoj enega ali drugega znanstvenega področja je natikanje bodeče žice samodejni znanstveni ustvarjalnosti. Edino znanost sama organizirana v avtonomni univerzi lahko poda odgovore na ta zahtevna vprašanja.»
Znanstveno raziskovanje je eden od temeljev kakovosti vsake akademske institucije. Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani ima obsežno raziskovalno dejavnost, zato jo lahko upravičeno označimo kot raziskovalno fakulteto. Nova znanja, ki so plod široko razvejanega raziskovalnega procesa, pomembno plemenitijo pedagoško delo, ki je prav zaradi tega kakovostnejše, mednarodno bolj primerljivo ter zato privlačnejše za domače in tuje študente vseh stopenj.
Na okrogli mizi z naslovom 50 let družboslovnega raziskovanja na FDV, so v uvodu prireditve razpravljavci red. prof. dr. JÓZSEF GYÖRKÖS (direktor ARRS), zasl. prof. dr. NIKO TOŠ (FDV), red. prof. dr. MAJA BUČAR (FDV) in izr. prof. dr. MAŠA FILIPOVIČ HRAST (FDV), upoštevajoč preteklo raziskovalno pot, razmišljali o prihodnosti družboslovnega raziskovanja, identificirali ključne izzive in formulirali razvojne prednosti. Raziskovanje na Fakulteti za družbene vede se je pred 50 leti začelo z vzpostavitvijo dveh raziskovalnih centrov, ki sta svoje delo osredotočila na raziskovanje javnega mnenja ter raziskovanje držav v razvoju. Od tedaj se je spremenilo precej, vendarle pa lahko rečemo, da je v prvih petih desetletjih fakulteta postala referenčna raziskovalna ustanova na področju družboslovja v Sloveniji.
Okrogli mizi je sledil 17. Častni shod fakultete ter slavnostna podelitev priznanj za dosežke zaposlenim in študentom FDV. Poslanico nagrajencem je podal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, dr. Milan Brglez, sicer tudi član akademske skupnosti fakultete.
Predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez je med drugim dejal:
"A biti fdvjevec je tudi lepo. Predvsem takrat, ko lahko s svojimi znanstvenimi spoznanji in s svojo družbeno angažiranostjo pripomoreš k boljši družbi ter k boljšemu okolju za vse svoje sodržavljane in sodržavljanke ter vse soprebivalke in soprebivalce Republike Slovenije in Evropske unije. In to je tisto, za kar je vredno biti fdvjevec, vedno kritičen do družbenega in političnega okolja ter v tem ostati zvest sam sebi. Nobena oblast ni marala fdvjevcev in tudi trenutna ni izjema. A nobena tudi ni (z)mogla brez njih. Tako kot FDV moti to oblast (a – če smo iskreni – ga oblast potrebuje kot dežurnega kritika), smo tudi tisti na oblasti prenekaterim napoti. To je del sodobne normalnosti, ki žal ni lokalna posebnost, ampak strukturna in tudi konjukturna značilnost mednarodnega okolja, v katerega smo vpeti, in v katerem je tudi zavzemanje za človekove pravice postalo ultra-levičarstvo. Hvaležen sem FDV za vse, kar mi je dala – predvsem pa za to, ker me je naučila »biti (marsikomu) napoti«."
Preberite govor v celoti.
Prireditev je moderiral Igor E. Bergant, diplomant fakultete in član Alumni kluba FDV. V okviru slavnostne prireditve smo na fakulteti otvorili tudi stalno razstavo 50 let družboslovnega raziskovanja na FDV.
Prejemnice in prejemniki priznanj FDV za leto 2016
Priznanje FDV za najbolj uspešno študentko oz. študenta na prvostopenjskih programih:
- Ana Kos [Analitska sociologija, povprečje 9,65]
- Diego Antončić [Evropske študije - družboslovni vidiki, povprečje 9,64]
- Nika Mahnič [Kulturologija, povprečje 9,5]
Prešernova nagrada FDV:
- Robert Bobnič [Foucault in mediji: transpozicija Foucaultove izkušnje na polje medijskih in novinarskih študij]. Mentor: doc. dr. Luka Zevnik, somentor doc. dr. Dejan Jontes.
- Teja Or [O dostojanstvu - skozi marksizem in psihoanalizo]. Mentor: doc. dr. Mirt Komel
- Emanuela Fabijan [Psihiatrična bolnišnica kot totalna ustanova: politike in prakse institucionalizacije, uspoljenosti in upora]. Mentorica: doc. dr. Mojca Pajnik, somentorica red. prof. dr. Faria Zaviršek
Fakultetno priznanje za najboljši doktorat:
- Dr. Katarina Vatovec [Pravne in politične omejitve mednarodnih organizacij pri izrekanju sankcij - primer Organizacije združenih narodov in Evropske unije]. Mentor: red. prof. dr. Zlatko Šabič
- Dr. Bojan Korenini [Metoda skladnega veriženja]. Mentorica: red. prof. dr. Anuška Ferligoj
Priznanje profesorja Klinarja za najboljšo diplomsko ali drugo nalogo dodiplomskih študentov/-k (podobnem obsegu kot diplomska naloga) s področja etničnih skupin, migracij ali družbene slojevitosti:
- Maja Ježovnik [Izobraževanje druge generacije migrantov]. Mentor: red. prof. dr. Ivan Bernik
- Sergeja Masten ["Mi smo Romi, ne Cigani": vpliv rasizma na vsakdanje življenje Romov]. Mentorica: doc. dr. Simona Zavratnik
Priznanje profesorja Klinarja za najboljšo magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo s področja etničnih skupin, migracij ali družbene slojevitosti:
- Nina Vobič Arlič [Identiteta potomcev srbskih priseljencev v Sloveniji]. Mentor: red. prof. dr. Mitja Velikonja, somentorica red. prof. dr. Mirjana Ule.
- Anja Moric [Slovenski Nemci v diaspori]. Mentor: red. prof. dr. Miran Komac
Priznanje profesorja Klinarja za najboljše delo (diplomska ali magistrska nalogo ali doktorat), ki temelji na podatkih iz Arhiva družboslovnih podatkov na FDV (katerakoli tema):
- Živa Broder [Sindikalno gibanje v Sloveniji od osamosvojitve do danes]. Mentor: red. prof. dr. Miroslav Stanojević
- Meta Novak [Vpliv družbenoekonomskega položaja na izražanje političnih mnenj v anketah]. Mentorica: znan. sod. dr. Brina Malnar
Priznanje za znanstveno odličnost:
- Doc. dr. Mirt Komel
- Dr. Rok Zupančič
Priznanje za življensko delo in razvoj fakultete:
- Izr. prof. dr. Srna Mandič, znanstvena svetnica
- Red. prof. dr. Anuška Ferligoj
Priznanje za dolgoletni prispevek k pedagoški odličnosti fakultete:
- Red. prof. dr. Peter Stanković
Priznanje za prispevek k ugledu fakultete:
- OE za študijsko dejavnost (Nela Babić, Cerjak Kira, Meta Gnidovec, Mateja Kapun Zajec, Andreja Krnjajić, Renata Mukavec Čuka, Marjan Ožbolt, Judita Panič, Anita Žagar, Tatjana Zajc, Mateja Zorko Stopar).
Čestitamo vsem letošnjim prejemnicam in prejemnikom fakultetnih priznanj!