Skoči do osrednje vsebine

26. Častni shod Fakultete za družbene vede


8. 12. je na fakulteti potekal 26. Častni shod FDV. S prireditvijo je fakulteta obeležila dosežke študentk in študentov, raziskovalk in raziskovalcev, pedagogov in pedagoginj ter strokovnih sodelavk in sodelavcev.

Dekan, prof. dr. Samo Uhan, je v pozdravnem nagovoru čestital vsem nagrajenkam in nagrajencem in povedal: 

»Univerze in fakultete imajo pri poudarjanju pomena kritičnega mišljenja neprecenljivo vlogo. Vendar njihov položaj ni enostaven. Številne študije ugotavljajo, da se je na začetku 21. stoletja izrazito povečalo število držav, v katerih so ogrožene ali celo odpravljene akademske svoboščine skupaj z napadi na univerze in znanost. To lahko povežemo s številom avtoritarnih režimov in držav, v katerih danes živi nekaj manj kot tri četrtine svetovnega prebivalstva in ki za svoje vzdrževanje ne potrebujejo le notranjih in zunanjih vojn temveč tudi nadzor na univerzami in znanostjo. In seveda ne govorim zgolj o nerazvitih državah in avtokracijah. Zato si v teh zapletenih razmerah nikakor ne moremo privoščiti, da bi si kot posamezniki ali celotna družba odpovedali kritičnemu mišljenju, še posebej ne v času, ki ima moč, da zmore v ljudeh vzbuditi tudi tisto najslabše.«

 

Častna govorka doc. dr. Jasmina Šepetavc pa je v častnem govoru izpostavila:

»Dogodki, kot je današnji, so priložnost za premislek: kje vse smo bili in kam želimo jutri. In odmevi vizij vseh tistih, ki so se skozi generacije osebnih in družbenih bitk borili za drugačen, boljši jutri, nas spremljajo danes na tem mestu. To, da smo danes tukaj, ni samoumevno, je privilegij in hkrati velika odgovornost, da svobodo idej in dostopno izobraževanje branimo, da delujemo aktivno in spodbudno, kjer koli in kadar koli lahko.«

Po pozdravnem nagovoru dekana, prof. dr. Sama Uhana in častnem govoru doc. dr. Jasmine Šepetavc je sledila podelitev priznanj FDV za študentske dosežke in prispevke zaposlenih k odličnosti, razvoju in ugledu fakultete.

Prejemnice in prejemniki priznanj FDV v letu 2025:

  • Priznanja FDV za najboljši študijski uspeh na dodiplomskem študiju: Filip Malalan, Lea Babič in Isidora Radonjić.

  • Priznanja FDV za najboljši študijski uspeh na magistrskem študiju: Katarina Kaišić, Matic Žurej, Anja Jan, Blaž Urbanč, Matevž Štepec in Sara Matjačić.
  • Priznanje FDV študentkam in študentom za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih dejavnosti: Natalija Tanić.

Natalija Tanić je aktivna študentka sociologije, ki redno sodeluje pri raziskovalnih projektih, konferencah in okroglih mizah ter pri študentskih funkcijah, zlasti na področju podpore tujim študentkam in študentom. S svojimi objavami in obštudijskim udejstvovanjem izkazuje močno družbeno angažiranost. Odlikujejo jo sodelovalnost, zavzetost in občutljivost za pomembna družbena vprašanja.

  • Prešernovi nagradi FDV: Kaja Ravnak in Felix Georg Wöstmann

Kaja Ravnak v magistrskem delu Novinarske vloge dopisnikov RTV Slovenija iz drugih držav na inovativen in prepričljiv način osvetli problematiko dopisništev javnih medijev v tujini in spreminjanja vlog novinarjev, ki morajo v tujini zagotavljati verodostojne informacije, ob tem pa tekmujejo s komercialnimi mediji s senzacionalističnimi vsebinami. Ključno neskladje, ki ga izpostavi, je med pričakovanji o uresničevanju vloge javnega medija ter pomanjkljivo podporo političnih oblasti pri zagotavljanju stabilnih pogojev za avtonomno novinarsko delo.

Felix Georg Wöstmann se v magistrskem delu Zaznavanje stališč s pomočjo velikih jezikovnih modelov: Validacija in prototipska analiza v nemško-govorečem subredditu r/de na inovativen način sooči z vprašanjem, kako v kontekstu velikega padca zanimanja in pripravljenosti za sodelovanje javnosti na splošno in specifičnih družbenih skupin v javnomnenjskih anketah identificirati družbenopolitična stališča populacij. S tem namenom preverja smiselnost in učinkovitost izbranih velikih jezikovnih modelov (LLM) za prepoznavanje stališč pri spletnem raziskovanju javnega mnenja. S preizkusom prepoznavanja stališč na Redditu pokaže relativno visoko natančnost LLM-jev, ugotovitve pa dodatno potrdi s primerjavo analiz obstoječih javnomnenjskih raziskav.

  • Priznanja FDV za oceno Cum laude: dr. Katja Koren Ošljak, dr. Halida Đonlagić Đapić in dr. Daniela Cvetanovska

Doktorsko delo dr. Katje Koren Ošljak Rekonceptualizacija medijske edukacije v kontekstu mediatiziranega otroštva predstavlja vrhunski dosežek na znanstvenem področju sodobnih tehnologij in izobraževanja, saj prispeva k globljemu razumevanju medijske edukacije in medijske pismenosti otrok, ki odraščajo v digitalni dobi. Delo se ukvarja z rekonceptualizacijo medijske edukacije otrok, ki odraščajo v digitaliziranem, algoritmiziranem in upodatkovljenem vsakdanu, zaznamovan z vseprisotnostjo digitalnih naprav in neskončnimi tokovi vsebin, ki z nepretrgano povezljivostjo ter imperativom takojšnje dostopnosti oseb in informacij gradijo specifično izkušnjo in z njo povezane mnoge težave in probleme. 

Dr. Halida Đonlagić Đapić v doktorskem delu Religijske in sekularne epistemologije in fenomenologije miru v Bosni in Hercegovini na interdisciplinaren način poveže zgodovinske, etične, kulturne in religijske vidike razumevanja miru. Osredotoči se na primerjavo sekularnih in religijskih konceptualizacij miru in nenasilja, pri čemer črpa iz širokega nabora teorij in religijskih tradicij, ne le iz dominantnih v Bosni in Hercegovini (BiH). Konceptualni okvir nadgradi z obsežno empirično analizo interpretacij miru v BiH skozi predvojno, vojno in povojno obdobje ter razkriva prepletanja in napetosti med sekularnimi in religijskimi pogledi na izgradnjo in ohranjanje miru. 

Dr. Daniela Cvetanovska v doktorskem delu Vidiki mehke moči kitajskih neposrednih investicij v Evropski uniji na izviren način na novo premisli pojem mehke moči, pri čemer združuje perspektive mednarodne politične ekonomije in mednarodnega poslovanja. Avtorica spretno uporablja tako kvantitativne kot kvalitativne metode, pri čemer analizira tako materialne in naložbene tokove kot tudi zaznavanje Kitajske. Ugotovitve raziskave med drugim pokažejo, da imajo kitajske izhodne neposredne tuje naložbe razmeroma majhen samostojen vpliv, medtem ko pogled ZDA na Kitajsko pomembno oblikuje njen koncept mehke moči. Čeprav gospodarsko sodelovanje Kitajski omogoča določeno agendo, je ta omejena zaradi skupnih vrednot, politične sorodnosti in varnostnih interesov med EU in ZDA. 

  • Priznanje FDV za najboljši doktorat: dr. Daniela Cvetanovska
  • Priznanje FDV strokovnim delavkam in delavcem: Tina Dolenc

Tina Dolenc, diplomantka družboslovne informatike, že 17 let z izjemno predanostjo in strokovnostjo nudi nepogrešljivo administrativno podporo raziskovalnim centrom UL FDV. S tehničnim znanjem, organizacijskimi veščinami ter razumevanjem raziskovalnih procesov zagotavlja nemoten potek domačih in mednarodnih projektov. Pomembno vlogo ima tudi pri postopkih za mlade raziskovalce ter pri delu etične komisije, kjer s svojo natančnostjo, ažurnostjo in doslednostjo krepi visoke standarde fakultete.

  • Priznanje FDV za izjemne dosežke na področju dviga ugleda fakultete: doc. dr. Jana Arbeiter

Doc. dr. Jana Arbeiter z raziskovalnim, pedagoškim in strokovnim delom pomembno krepi ugled FDV in UL. Kot predsednica Programskega sveta za mikrodokazila UL ter od koordinatorica razvoja vseživljenjskega učenja strateško vodi področje na ravni vseh 26 članic univerze. Z vodenjem in sodelovanjem v številnih mednarodnih in nacionalnih projektih je fakulteto utrdila kot inovativno okolje, ki dejavno prispeva k oblikovanju javnih politik trajnostnega razvoja, zelene preobrazbe in digitalizacije. Pri svojem delu tesno sodeluje tudi z Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, na evropski ravni pa kot edina slovenska strokovnjakinja v izvršnem odboru European Association of Development Research and Training Institutes, krepi prepoznavnost fakultete med vodilnimi institucijami razvojnih študij.

  • Priznanje FDV za izjemne dosežke na znanstvenoraziskovalnem področju: doc. dr. Jasmina Šepetavc

Doc. dr. Jasmina Šepetavc je s svojimi raziskovalnimi dosežki in izrazito interdisciplinarnim pristopom pomembno okrepila ugled Kulturološkega raziskovalnega centra ter celotne fakultete doma in v tujini. Njena vključitev v ugledne znanstvenoraziskovalne mednarodne mreže ter prejem ERC Starting Granta za projekt QEAST (Spominski aktivizem in kulturne dediščine LGBTIQ+ skupnosti v jugovzhodni in vzhodni Evropi) predstavljata enega ključnih mejnikov v procesu internacionalizacije FDV. S svojimi inovativnimi raziskovalnimi temami na presečišču kulturologije, kvir študij, študij spomina in filmskih študij si pomembno utrjuje položaj in prepoznavnost v mednarodnem akademskem prostoru, fakulteto pa uspešno umešča v osrednje tokove globalne znanosti.

  • Priznanje FDV za izjemne dosežke na področju spodbujanja internacionalizacije: Vika Pušnik

Vika Pušnik že skoraj 17 let deluje v Službi za mednarodne raziskovalne in študijske projekte, kjer ključno prispeva k administrativni in projektni podpori. Leta 2024 je skupaj z dr. Heleno Kovačič na konferenci EARMA v Odenseju predstavila procese uspešnega vodenja raziskovalnih projektov na FDV.  S Heleno sta prijavili tudi koordinatorski Erasmus+ projekt SuProM, ki obravnava izzive trajnostnega vodenja projektov na Zahodnem Balkanu. Skupaj z dr. Aleksandro Kanjuo Mrčelo pa kot uspešen popotniški tandem, s projektom o nasilju na podlagi spola, razširjata znanja v Latinsko Ameriko. Cilj projekta je vzpostaviti magistrski študij o tem v Kolumbiji, Peruju in Mehiki.

  • Priznanji FDV za življenjsko delo: doc. dr. Metka Mencin in prof. dr. Marko Borut Lah

Doc. Dr. Metka Mencin, dolgoletna članica Centra za socialno psihologijo in Katedre za analitsko sociologijo, FDV, je ena najvidnejših slovenskih družboslovnih raziskovalk in pedagoginj na področjih kritične socialne psihologije, feministične teorije in kritične analize družbenih neenakosti in družbenih razmerij moči. Njeno delo lahko najdemo v več kot sedemdesetih znanstvenih in strokovnih člankih, študijah, monografijah in poglavjih monografij. S teoretskimi pristopi in družbenim angažmajem je tudi aktivno vstopala v javni prostor ter s strokovnimi prispevki pomagala razumeti ključne družbene procese. Ob tem je pomembno vplivala na javni diskurz in številne javnopolitične razprave, v katerih je nastopala kot vidna predstavnica družboslovja, humanistike in akademske skupnosti. S svojo držo in prispevki, tako na področju pedagoške dejavnosti, znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter družbene intelektualne angažiranosti, je bistveno prispevala tako k razvoju in ugledu družboslovne in humanistične vednosti kot tudi k ugledu UL FDV.

Prof. dr. Marko Borut Lah je z več kot tremi desetletji vsestranskega pedagoškega in raziskovalnega dela pomembno zaznamoval razvoj fakultete in študijskih programov pod okriljem Katedre za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi. Njegov raziskovalni opus povezuje postkeynesiansko in institucionalno ekonomijo z marketingom, tržnim komuniciranjem in odnosi z javnostmi ter ponuja dragocen vpogled v delovanje sodobnih trgov, medijev, blagovnih znamk in korporativnega komuniciranja. Kot avtor temeljnega učbenika Temelji ekonomije, številnih znanstvenih prispevkov, urednik znanstvene revije Teorija in praksa ter dolgoletni mentor je odločilno prispeval k znanstveni in pedagoški odličnosti fakultete ter oblikoval generacije študentov in mladih raziskovalcev. Njegovo delo je trajno vplivalo na ugled FDV in utrdilo njeno mesto v presečišču ekonomije, marketinga in komunikacijskih ved.

 

Foto: Matej Pušnik

Matej-Pusnik-4966

Matej-Pusnik-5112

Matej-Pusnik-6405


Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 08. december 2025 | v kategoriji: Dosežki, Dogodek