Novice in obvestila

Žan Dolajš, diplomant študijskega programa Politologija - Študije politike in države, o študiju na FDV, pomenu družboslovja in o svoji karierni poti.

Osem znanstvenih člankov v slovenskem jeziku prinaša rezultate raziskav, ki so potekale v zadnjih dveh letih in se večinoma nanašajo na aktualne razmere v medijski krajini, kakor tudi na splošnejše strukturne spremembe javne sfere, ki so rezultat digitalizacije in platformizacije družbenega komuniciranja ter političnih in ekonomskih dejavnikov.

Skupaj s kulturnim praznikom 8. februarja letos praznujemo tudi dan varne rabe interneta. Na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, letos opozarjajo na problematiko spletnih prevar, zavajanj in neresničnih vsebin na spletu, ki imajo slab vpliv na mladostnike.

Fakulteto za družbene vede sta v torek, 25. januarja, obiskala namestnik veleposlanika Republike Koreje g. Yeon Jean Yoon in drugi tajnik g. Donghyun Kim.

Obsega izvirne znanstvene članke ter štiri recenzije svežih slovenskih izdaj del klasičnih avtorjev in avtoric s področij družboslovja in humanistike.

Članek z naslovom "Slovenija in Tajvan se pogajata o medsebojnem odprtju predstavniških pisarn, toda ali bosta sledili zgledu Litve glede imena 'Tajvan'?" (v kitajščini) je na dostopen na povezavi.

Na Univerzi v Ljubljani je 19. januarja 2022 potekala svečana podelitev nazivov redna profesorica in redni profesor.

Študija je rezultat intenzivnega štiriletnega raziskovanja predvsem novih primarnih, pa tudi sekundarnih virov (domačih in tujih arhivov, /avto/biografij, dokumentacije, manj znane literature, osebnih pričevanj, medijev, kulturne in umetniške produkcije, javnomnenjskih anket, gospodarskih pokazateljev itn.).

Andreja Jaklič s CMO (FDV UL) je v soavtorstvu z mednarodno interdisciplinarno skupino raziskovalcev v visoko rangirani znanstveni reviji International Business Review (revija beleži faktor vpliva 5,9 in faktor navajanja 8,9) objavila prispevek o povezavah med ko-lokacijo podružnic in vzpostavljanju transnacionalnih upravnih odborov s povezanimi direktorji na sedežih mednarodnih podjetij.

Knjiga Rusija in slovanstvo: med velikodržavnostjo in vzajemnostjo izhaja iz paradoksa. Čeprav se je po padcu Berlinskega zidu v Evropi pojavilo kar trinajst slovanskih držav, se tej novi stvarnosti ni posvečalo posebne pozornosti. In to navkljub temu, da so h koncu hladne vojne ključno prispevali ravno dogodki v slovanskem svetu, ki so usodno zaznamovali tudi kasnejše dogajanje, od spopadov na ozemlju bivše Jugoslavije, do izbruha krize v Ukrajini in okoli nje.