11. Kulturološki simpozij


kult4Kot že zapoveduje tradicija so tudi letos člani društva kulturologov (Kult.co) organizirali kulturološki simpozij – tokrat na temo postresničnosti. Z izbrano temo so študentje želeli spodbuditi pestrejši diskurz okoli resničnosti, ki jo živimo danes in vlogi resnice znotraj nje.
11. Kulturološki simpozij je potekal od 16. do 20. aprila 2018 na različnih lokacijah po Ljubljani.

Simpozijski teden se je pričel živahno z gledališkimi delavnicami v Modrem kotu (ROG). Delavnice je vodila filozofinja in umetnica dr. Bara Kolenc. Z zbrano skupino so za začetek predelali nekaj gole teorije o resnici in resničnosti kot taki, nato pa so se hitro lotili gledaliških vaj in razmišljanja o končnem produktu delavnic. Skozi raznolike vaje so se udeleženci spoznali ne le s samim igranjem in določenimi gledališkimi tehnikami temveč tudi med sabo kot skupina. To jim je olajšalo sodelovanje in načrtovanje končnega performansa. V le nekaj dneh jim je tako uspelo na noge postaviti eksperimentalni multimedijski performans, ki je svojo premiero doživel na zadnji dan simpozija. 

V sredo 18. aprila je društvo gostilo prva panela, ki sta potekala v Veliki dvorani FDV. Panela sta bila usmerjena v filozofske in znanstvene razsežnosti resnice.
Prvi panel je najbolj zaznamovala razlika med spopadanjem s pojmom resnice na zahodu in vzhodu. Franka Zlatić, študentka kulturnih študij iz Rijeke, je predstavila zgodovino filozofije o resnici na zahodu. Vzhodni filozofski pristop pa je z dvema teorijama  ilustriral dipl. kulturolog  Domen Berlak.
V drugem panelu je prof. dr. Franc Mali predstavil pojem resnice v znanosti in se spraševal če bi le ta potreboval reafirmacijo v dobi postmoderne.  Fabjan Purg , dipl. kulturolog in študent kognitivne znanosti,  je predstavil naše kognitivne sposobnosti in njihovo zmotljivost, ter razglabljal o tem, če našim čutom lahko zaupamo.

Panelu je sledilo odprtje razstave v sodelovanju z Galerijo FDV. Slednja je društvu omogočila postavitev instalacije  Mirta Komela,  Bare Kolenc in Ateja Tutte. Instalacija Heglov Begriff preizprašuje možnost multisenzorialnega (vidnega-otipljivega-slušnega) in obenem kognitivnega izkustva Heglovega pojma Begriff.
Odprtje razstave sta z krajšimi govori spremljali prof. dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela , vodja Galerije FDV in dr. Bara Kolenc. Razstavo je zaokrožil prof. dr. Mirt Komel s predavanjem kjer je podrobneje razložil Heglov Begriff ter predstavil Lacanovo teorijo vozlov.
Po panelu, odprtju in ogledu razstave ter zaključnemu predavanju so se udeleženci podružili še ob zakuski.

V četrtek 19. aprila je potekal tretji panel v Pritličju. Ta je bil obremenjen predvsem z aktualno družbeno-politično resničnostjo. Panel je odprl Roman Huber, študent kulturnih študij v Potsdamu, ki se je spopadal s problemom avtentičnosti ter njenega pomena v socialnih omrežjih. Sledila sta mu dr. Blaž Kosovel in mladi raziskovalec Nejc Slukan, ki sta vsak na svoj način analizirala problematiko lažnih novic in diskurza okoli njih. Panelu je sledilo predavanje dr. Marcela Štefančiča, ki je na primeru filma »Hiša iger« ilustriral in analiziral današnje politično bojišče ter vlogo posameznika znotraj njega.
Kritičnemu panelu je sledila sprostitev ob glasbi za katero je poskrbel DJ Glitteris.

V petek 20. aprila je potekal zadnji dan simpozija v Švicariji (MGLC). Otvorili sta ga Maja Burja in Urška Aplinc z interaktivnim performansom Variable. V duhu umetniške lokacije je bil zadnji panel namenjen iskanju odgovorov v umetnosti sami. Bor Bevc, študent kulturologije je to storil skozi analizo igralskih tehnik in resničnosti, ki se skozi njih ustvari. Zadnja govorka Marija Glavaš, študentka kulturologije, pa je umetnost prepoznala v samem življenju in rešitev za tegobe dobe postresničnosti iskala v humanistični etiki. Sledila je razstava konceptualnega umetniškega dela mag. Teje Tegelj, prof. lik. um., ki je tudi gledalcem dovolilo se prepustiti ustvarjalnosti. Zadnji prispevek na simpoziju pa je bil performans, ki so ga skozi teden pripravljali udeleženci gledaliških delavnic. Eksperimentalni performans je na zanimiv način združeval film z igro in prikazal zamik v resničnosti.

11. Kulturološki simpozij o postresničnosti je je bil vsekakor pester in zanimiv. Najbolj nas je navduševal spekter prispevkov – ti so segli vse od člankov do performansov in konceptualnih umetnin.  Gledališka delavnica je bila zelo poučna in je nekaterim nudila prve vpoglede v gledališke tehnike in vaje. Paneli so tako kot zaželjeno spodbudili  širšo analizo mej postresničnosti.  Leta 2016 je namreč Oxford Dictionaries kot besedo leta imenoval »post-truth«. Ta je sploh v povezavi  s Trumpom in »novim« fenomenom lažnih novic postala izjemno popularna. Simpozij je definitivno presegel strogo politični diskurz in s tem nudil prostor širši analizi situacije v kateri smo se kot družba znašli. Definitivnih ali absolutnih odgovor sicer nismo dobili, kar pa je kot tako odgovor samo zase.

Fotografije: Marija Glavaš in Amra Bajrektarević