100-letnica rojstva Franceta Vrega


vreg 100 let ..

Na današnji dan obeležujemo stoletnico rojstva utemeljitelja študija novinarstva in komunikologije na Slovenskem, zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, Franceta Vrega. Polovico svojega življenja je kot profesor naše fakultete namenil raziskovalnemu in pedagoškemu delu ter skrbi za študij komunikologije in novinarstva ne le v Sloveniji, ampak v celotni nekdanji Jugoslaviji. Pred tem je četrtino svojega življenja posvetil novinarskemu in uredniškemu delu, ki ga je začel v morda najodločilnejšem obdobju boja slovenskega naroda proti nemškim in italijanskim okupatorjem. Vojna je tudi usodno spremenila njegovo odločitev po maturi na ljubljanski realki, da bi študiral medicino, na katero se je vpisal leta 1940, in tej usodni spremembi gre zahvala za rojstvo slovenske komunikologije.

            Kot študent na univerzi in od leta 1942 v partizanih je imel France Vreg mnoge pomembne organizacijsko-politične naloge, njegovo življenje pa je gotovo najbolj zaznamovalo novinarsko in uredniško delo v partizanih pri časopisih Dolomitska zveza, Partizanski dnevnik ter na Koroškem Slovenski vestnik in Koroška v borbi. Po koncu vojne je še desetletje ostal v novinarstvu (za svoje delo je dobil tudi Tomšičevo nagrado), potem pa se je odločil za študij primerjalne književnosti pri profesorju Ocvirku, ki ga je končal leta 1961 z diplomsko nalogo o slovenskem feljtonu in zanjo dobil Prešernovo nagrado. Po diplomi se je za dve leti zaposlil na inštitutu za sociologijo in filozofijo, kjer je že ustanovil oddelek za novinarstvo, potem pa na tedanji fakulteti za politične vede, na kateri je bil pobudnik ustanovitve in prvi predstojnik katedre za novinarstvo in avtor večine izobraževalnih programov katedre v najzgodnejšem obdobju.

            Zgodovina svetovnega in slovenskega novinarstva, komunikacijske teorije in teorije javnega mnenja so bila Vregova temeljna raziskovalna in pedagoška področja. Ljubezen do novinarstva je ostala iz vojnih časov, raziskovalni interes za množično komuniciranje in javno mnenje pa je bil gotovo povezan s študijskem bivanjem v ZDA. Izobraževalne programe, ki jih je profesor Vreg izoblikoval v Ljubljani, so skoraj v celoti prevzeli na univerzah v Beogradu, Sarajevu, Skopju in Zagrebu, ki jih je pogosto obiskoval kot gostujoči profesor. O pomembnosti njegovega delovanja v tedanjem jugoslovanskem prostoru najzgovorneje priča dejstvo, da je bil najbolj citiran komunikološki avtor v Jugoslaviji.

            Profesorjevo najplodnejše raziskovalno obdobje so bila gotovo sedemdeseta in osemdeseta leta. V začetku sedemdesetih let (1973) sta izšli njegovi prvi temeljni deli Javno mnenje in Družbeno komuniciranje; zadnje je še danes ena najpopolnejših kritičnih predstavitev razvoja komunikoloških teorij. Večina podobnih raziskovalnih poskusov v svetu je izšla šele v poznih sedemdesetih letih, a žal Vregovo delo ni bilo nikoli prevedeno v katerega od svetovnih jezikov, da bi se lahko kosalo z njimi. Na začetku osemdesetih je izšla njegova knjiga Javno mnenje in samoupravna demokracija, na začetku devetdesetih pa Demokratično komuniciranje. Prva mu je prinesla nagrado Kidričevega sklada, po drugi pa je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo (1991). V devetdesetih letih je v etologiji našel novo raziskovalno področje, ki ga je razgrnil v knjigi Sporazumevanje živih bitij. Problemi demokratičnih družbenih odnosov so središčna tema knjige Politično komuniciranje in prepričevanje, ki je izšla ob koncu prejšnjega tisočletja. Ti odnosi se v etološki perspektivi kažejo nekoliko drugače: "Vsa živa bitja se bodo sporazumela prej kot politiki," je zapisal v enem svojih poljudnih člankov.

            Naj končam z mislijo, ki sem jo zapisal ob profesorjevem jubileju pred dvajsetimi leti: V slovenski zgodovini bodo ostali neizbrisno zapisani vsaj trije mejniki iz osebne zgodovine profesorja Franceta Vrega: da je bil ustanovitelj in glavni urednik Partizanskega dnevnika v času vojne vihre, utemeljitelj in ustanovitelj visokošolskega izobraževanja novinarjev na Slovenskem in utemeljitelj komunikacijske znanosti na naših tleh.

akad. dr. Slavko Splichal

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 10. september 2020 | v kategoriji: FDV