Novice in obvestila

Diskurz »dobrega« starševanja in ustrezne prakse so večinoma prilagojeni srednjemu razredu, pri tem pa ne upoštevajo družbenih, ekonomskih in političnih ovir ter neenakosti. Norma »dobrega« starševanja je zaradi tega pogosto nedosegljiva za družine z nižjim socialnim in kulturnim kapitalom ter še posebej za družine iz deprivilegiranih družbenih okolij.

Center za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede v Ljubljani in Sindikat novinarjev Slovenije sta 3. maja, na svetovni dan svobode medijev, predstavila rezultate raziskave o delovnih in življenjskih pogojih novinarjev v Sloveniji.

V študiji, ki jo je vodila Univerza v Kaliforniji, z Univerze v Ljubljani pa je sodelovala Fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški. Ugotovitve kažejo, kako bi nove politike lahko rešile analizirane težave.

Avtorice doc. dr. Simona Hvalič Touzery, Mojca Šetinc in izr. prof. dr. Vesna Dolničar s Centra za družboslovno informatiko UL FDV med med drugim ugotavljajo, da so bili pozitivni učinki uporabe testirane storitve večja telesna dejavnost, osveščenost o njenem pomenu in večji občutek varnosti.