Izobrazba: Doktorat: 13.5.1999, Ekonomski fakulteti v Ljubljani, doktorica znanosti s področja ekonomije (naslov disertacije: “Tokovi mednarodne menjave proizvodnih storitev in njihov razvojni pomen”).
Naziv: Izvolitev v naziv znanstvena svetnica, Univerza v Ljubljani, 22.3. 2011
Zaposlitve:
1.10.1980 - 31.12. 1995: Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, Ljubljana
1.1.1996 - Center za mednarodne odnose pri Fakulteti za družbene vede, Univerza v Ljubljani
1.7.1997 - dodatna zaposlitev na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, Ljubljana; sekretar
Vodstvene funkcije in sposobnosti:
- Vodenje slovenske skupine v FP7 projektu ServPPIN (The Contribution of public and private services to European growth and welfare and the role of public-private innovation networks), 2008-2011.
- Predsednica Evropskega združenja raziskovalcev na področju storitev (RESER), 2008-2012. http://www.reser.net/about-us/members/members-directory/slovenia-ljubljana.
- Vodenje Ciljnega raziskovalnega programa ARRS:” Učinkovitost, konkurenca in ovire v tržnih storitvah” (2006-2008).
- Vodja Ciljnega raziskovalnega programa Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, 2002-2005, “Merjenje neposrednih in posrednih vplivov informacijsko-komunikacijske dejavnosti”
- Vodenje in izvedba projekta za Slovenijo.EC/JRC-ISTP, Sevila: Factors and Impacts in the Information Society: Prospective Analysis in the Candidate Countries, 2003-2004.
Strokovna in svetovalna dejavnost:
- Članica ekspertnih skupin Research, Innovation, Science Experts (RISE) (2014 - 2016) in Innovation for growth (2011-2014) pri Direktoratu za raziskave in inovacije Evropske komisije;
- Članica think tanka EPISIS projekta (European policies and instruments for service innovation), ki ga je vodila finska tehnološka agencija TEKES (2009-2012);
- Članica International Advisory Board Knowledge Economy Network (2012 - ) http://www.knowledge-economy.net/
- Svetovalno delo za OECD, UNCTAD, UNECE.
- Članica skupine za pripravo Strategije gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006;
- Članica skupine za pripravo Strategije Republike Slovenije za vključitev v Evropsko unijo. Ekonomski in socialni del. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, 1998.
- Članica komisije za izbor najboljših inovacij Območne gospodarske zbornice Ljubljana (2009-2011);
- Svetovanje za Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenje za informatiko in telekomunikacije pri pripravi strategije tega področja.
- Svetovalno delo za MEOR, MVZŠ, MG, TIA
Mentoriranje mladega raziskovalca iz gospodarstva
Mag. Dušica Zajc je v letu 2011 na FDV uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo na temo “Priložnosti in ovire za sodelovanje malih in srednjih podjetij in raziskovalnih organizacij na področju soustvarjanja in prenosa znanja”
Raziskovalna področja:
Na znanju temelječe storitve (ki predstavljajo pomemben vir neoprijemljivega kapitala); tehnološke in ne-tehnološke inovacije v storitvah; storitvena ekonomija v tranzicijskih državah; soustvarjanje znanja med znanstveno-raziskovalnim in podjetniškim sektorjem; raziskovalna in inovacijska politika; internacionalizacija storitev in vključevanje storitev v globalne verige dodane vrednosti; družbene inovacije, krožno gospodarstvo.
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj je od začetka leta 2004 vsako leto vključena v pripravo Poročila o razvoju. Koordinira in sodeluje pri pripravi poglavja o Inovacijski sposobnosti Slovenije, ki vključuje različne teme, kot so človeški kapital, raziskovalno-razvojno dejavnost, intelektualna lastnina, razvitost in uporaba e-storitev ter zmogljivosti Slovenije na področju digitalizacije. Na UMAR je tudi mentor mlajšim sodelavcem, ki se ukvarjajo z omenjenimi tematikami.
Tekoče raziskave:
- Proučevanje značilnosti in načinov vključevanja slovenskih storitvenih podjetij v globalne verige vrednosti v okviru Temeljnega raziskovalnega projekta “Slovenska podjetja v globalnih verigah vrednosti” (2014-2017), ki ga vodi Ekonomska fakulteta, v sodelovanju z IER in Fakulteto za družbene vede.
Študija se osredotoča na podrobno kvalitativno analizo primerov petih podjetij, ki se v globalne verige vrednosti (GVV) vključujejo s storitvami in z izjemo enega večino prodaje realizirajo na mednarodnih trgih. Z izborom raznovrstnih podjetij smo prikazali različne vidike vključevanja storitev v GVV. Faze poslovnih procesov, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost v GVV teh podjetij so razvoj, marketing ter upravljanje odnosov s kupci, in so medsebojno prepletene in komplementarne. Osredotočenost na neoprijemljive vire je glavna značilnost čistih storitvenih GVV, ki zahteva drugačen konceptualni pristop kot pri proučevanju GVV v predelovalnih industrijah. Boljši poslovni rezultat na dolgi rok, nadzor nad celotno verigo vrednosti in kakovostjo storitev so največje koristi oblikovanja lastne GVV podjetja. Pri vključevanja v GVV drugih podjetij so za podjetja najpomembnejše koristi večja prepoznavnost blagovnih znamk zaradi razširitve trga ter večja inovativnost, ker je pritisk konkurentov v GVV drugih lastnikov močnejši. Med splošnimi ovirami pri delovanju lastnih in pri vključevanju v GVV drugih podjetij je najbolj izpostavljeno pomanjkanje usposobljenih kadrov, ki predstavlja hkrati tveganje za hitro rast in agilnost podjetij. Ugotovitve so relevantne tako za strategije podjetij kot za oblikovanje politik v podporo podjetjem z lastnimi GVV in tistim, ki šele oblikujejo GVV, zlasti v storitvah, ki dosegajo visoko domačo dodano vrednost v izvozu. Čeprav analiza temelji na omejenem številu primerov, prispeva k prevrednotenju obstoječih teoretičnih podlag za analizo GVV storitvenih podjetij.
Vpliv tehnoloških in netehnoloških inovacij na zaposlenost in dvig kakovosti znanja (FP7 SIMPATIC);
- Naše raziskave ugotavljajo vpliv tehnoloških in ne-tehnoloških inovacij na zaposlenost Produktne inovacije imajo značilno pozitiven vpliv na rast zaposlenosti, procesne inovacije pa zmanjšujejo zaposlenost samo v predelovalni industriji. Ne-tehnološke inovacije imajo pozitiven vpliv na zaposlenost tako v predelovalni kot v storitveni dejavnosti. Vpetost storitev (npr. razvoj, dizajn) v proizvodne procese predelovalne industrije vpliva tudi na prelivanje znanj med vertikalno povezanimi podjetji in na povečanje učinkovitosti. Naše raziskave kažejo, da imajo produktne inovacije v predelovalni industriji in v na znanju temelječih storitvah značilno pozitiven vpliv na rast zaposlenosti v podjetjih, ki te inovacije uporabljajo. V podjetjih, ki v svojih poizvodnih procesih uporabljajo inovativne produkte, organizacijske in marketinške inovacije (ne-tehnološke inovacije) vertikalno povezanih podjetij, se poveča struktura zaposlenih v smeri visoko usposobljenih kadrov.
- Vloga na znanju temelječih storitev v razvoju novih članic EU – dejavniki razvoja in glavne slabosti, vpliv na znanju temelječih storitev za krepitev neoprijemljivega kapitala in inovacijske sposobnosti (Programska skupina - P5-0177: Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah);
Sodelovanje v domačih in mednarodnih projektih
- Temeljni raziskovalni projekt “Slovenska podjetja v globalnih verigah vrednosti”, ki ga vodi Ekonomska fakulteta, v sodelovanju z IER in Fakulteto za družbene vede (2014-2017).
- Social Impact Policy Analysis of Technological Innovation Challenges, FP7 SIMPATIC, sodelovanje v slovenski skupini, 2012-2015.
- The Contribution of public and private services to European growth and welfare and the role of public-private innovation networks (ServPPIN), vodenje slovenske skupine v FP7 projektu 2008-2011;
- Učinkovitost, konkurenca in ovire v tržnih storitvah; vodja CRP ARRS, 2006-2008
- Merjenje neposrednih in posrednih vplivov informacijsko-komunikacijske dejavnosti”; vodja CRP Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, 2002-2005.
- Factors and Impacts in the Information Society: a Prospective Analysis in the Candidate Countries, vodenje in izvedba projekta za Slovenijo EC/JRC-ISTP: 2003-2004.
- Outward Internationalisation Facilitating Transformation and EU Accession: The Case of Czech Republic, Hungary and Slovenia, EU ACE Projekt: sodelovanje v slovenski skupini, 1999-2001.
- Innovation Policy in the Six Applicant Countries, DG Enterprise, INNO-99-02: 2000-2001.
- Vpliv liberalizacije na področju trgovine z nefinančnimi storitvami na slovenske storitvene sektorje- v luči pogajanj GATS” za Ministrstvo za gospodarstvo, 2001 (vodja projekta).
- Process Reengineering in Europe: Choice, People, Technology (PRECEPT), Framework IV TSER Project, sodelovanje v slovenski skupini: 1998-2001.
- Diffusion of Innovation and Technology Transfer in the Present R&D System in Eastern Europe, EU ACE: projekt, 1996- 1997.