doc. dr. Maja Garb

Splošne informacije
Video predstavitev
Življenjepis
Bibliografija
Povezave
  • doc. dr. Maja Garb, visokošolska učiteljica
    Kontaktne informacije:
    Službeni telefon: 01/ 5805-329
    Email: is.jl-inu.vdf@brag.ajam
    Govorilne in uradne ure:
    sreda, 13.00 - 15.00  / Wednesday, 1pm - 3pm

     

    Prostor:
    AP 24
    Sodelovanje pri predmetih:

    Dodiplomski študij
    Diplomsko delo - POL-OBR
    Obrambni in varnostni sistem
    Obrambni menedžment
    Strokovna praksa - POL-OBR

    Podiplomski študij
    Analiza sodobnih konfliktov
    Magistrsko delo
    Ekspertna področja:
    sociologija vojaške organizacije, civilno-vojaški odnosi, mirovne operacije, analiza sodobnih konfliktov, vodenje v vojski
  • Doktorica znanosti s področja obramboslovja. Dodiplomski in podiplomski študij je opravila na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Diplomirala je leta 1993 z delom »Vojaški profesionalizem«, magistrirala leta 1996 z delom »Vojska in civilna oblast: politizacija vojske« ter doktorirala leta 2002 z disertacijo »Demobilizacija in reintegracija vojaškega osebja v razmerah sodobne družbene tranzicije«.

    Študijsko se je izpopolnjevala na Oddelku za raziskovanje konfliktov in miru na Univerzi v Uppsali na Švedskem (marec 1997), na Mednarodnem centru za konverzijo v Bonnu v Nemčiji (oktober 1997), na seminarju o odločanju na področju obrambe na Vojaško-pomorski podiplomski šoli v Montereyu v ZDA (junij 2002). V letu 2005 je bila štipendistka Svetovne federacije znanstvenikov za projekt o postkonfliktni obnovi družb.

    Njen raziskovalni interes je prvenstveno na področju družboslovnega proučevanja vojaške organizacije (vojaški profesionalizem, vojaki in drugo osebje v mednarodnih operacijah in misijah, vodenje in menedžment v vojaški organizaciji, civilno-vojaški odnosi ipd.). Delovne potrebe so jo usmerile tudi v proučevanje reševanja konfliktov (analiza sodobnih konfliktov, mirovne operacije ter postkonfliktna obnova). Od zaposlitve leta 1993 dalje je sodelovala v vrsti raziskovalnih projektov, med katerimi se je najbolj aktivno vključila v projekte o človeškem dejavniku v vojski, v projekte o mirovnih operacijah ter v redne javnomnenjske raziskave obramboslovnega raziskovalnega centra o nacionalni in mednarodni varnosti in o interesu mladih za vojaški poklic.

    V obdobju 2011-2013 je bila predstojnica Oddelka za politologijo na FDV. Od leta 2009 je skrbnica magistrskega programa Obramboslovje (program 2. stopnje), od oktobra 2017 pa predstojnica Katedre za obramboslovje.

    Je članica Slovenskega politološkega društva, Evropske raziskovalne skupine o vojski in družbi (ERGOMAS) in Mednarodnega sociološkega združenja (ISA), katerih srečanj se pogosto udeležuje. Je prejemnica fakultetne Prešernove nagrade za diplomsko delo, fakultetne nagrade za najboljši magisterij ter bronaste medalje Poveljsta za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje Slovenske vojske. V letih 2011-2012 je bila članica uredniškega odbora Vojaškošolskega zbornika, od oktobra 2014 je članica uredniškega odbora revije Sodobni vojaški izzivi.

  • Nekatera objavljena dela:

    • Public trust in the military: the Slovenian Armed Forces in a comparative analysis. Current sociology, ISSN 0011-3921, 2015, vol. 63, no. 3, str. 450-469, ilustr., doi: 10.1177/0011392114566351.
    • Evaluating the success of peace operations. Scientia Militaria, ISSN 2224-0020. [Online ed.], 2014, vol. 42, no. 1, str. 44-63. http://scientiamilitaria.journals.ac.za/pub/article/view/1080/1080, doi: 10.5787/42-1-1080.
    • An empirical survey on basic military training in Slovenian Armed Forces. Journal of Defense Resources Management, ISSN 2247-6466, Apr. 2014, vol. 5, no. 1, str. 59-68, tabele. http://journal.dresmara.ro/issues/volume5_issue1/07_garb.pdf.
    • Poklicna Slovenska vojska 2002-2009. V: MALEŠIČ, Marjan (ur.). Mednarodne razsežnosti varnosti Slovenije, (Knjižna zbirka Varnostne študije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2010, str. 281-301.
    • Divergentno in konvergetno v odnosu med vojsko in družbo. Teorija in praksa, jan.-apr. 2009, letn. 46, št. 1/2, str. 105-125.
    • Stresnost delovanja poveljniške strukture v mirovnih operacijah - pomen priprav = Stressfulness of the command structure activities in peacekeeping operations - the importance of preparations. Bilten Slovenske vojske, 2008, letn. 10, št. 2, str. 83-101 (v soavtorstvu).
    • Postkonfliktna družbena obnova - koncept, vrste in ključne težave. V Bojan Pipenbaher (ur.): Civilne razsežnosti operacij v podporo miru. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo, 2006.
    • Civil-military gap issues and dilemmass: a short review. V: Giuseppe Caforio (ur.), Gerhard Kümmel (ur.): Military missions and their implications reconsidered: the aftermath of September 11th, (Contributions to conflict management, peace economics and development, Vol. 2). Amsterdam [etc.]: Elsevier, 2005, str. 83-92.
    • Mirovne operacije Zahodnoevropske in Evropske unije. V: Ljubica Jelušič (ur.): Mirovne operacije in vloga Slovenije. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2005, str. 97-109 (v soavtorstvu).
    • Demobilizacija in družbena reintegracija vojaškega osebja v državah srednje in vzhodne Evrope. V: Marjan Malešič (ur.). Nacionalna in mednarodna varnost : iz obramboslovnih raziskav III. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2002, str. 170-187.
    • Koncepti vojaške profesije. Teorija in  praksa, 1995, let. 32, št. 1/2, str. 147-156.


    Osebna bibliografija
  •  
    Vojaška uniforma

    Na uniformo na splošno lahko gledamo iz različnih zornih kotov. Uniforma, kot pove že ime, poenoti izgled, s tem pa zakrije osebno identiteto posameznika in mu da institucionalno identiteto. Zato so ljudje v uniformah vedno tudi predstavniki nekega poklica, profesije, organizacije.  Če gre za državno organizacijo, kot je vojska, potem bi celo lahko rekli, da gre za predstavnike države (zlasti na opravljanju dela v tujini je to pomemben vidik ravnanja vojakov, policistov). To seveda nalaga posebne odgovornosti, hkrati pa seveda daje tudi nekaj zaščite. Uniforma namreč pove tudi, da oseba ne ravna kar po svojih navadah in željah, temveč, da za njo stoji institucija. Če pa gre za kršitve delovnih obveznosti oziroma zlorabo uniforme (službe, institucije) za zasebne, osebne interese, institucija seveda to sankcionira, saj gre za uničevanje ugleda institucije.

    Ob teh močnih simbolnih pomenih pa večino uniform lahko razumemo tudi kot delovno obleko – institucija se zaveže, da bo svojim članom, zaposlenim zagotavljala primerno delovno obleko, kar lahko razumemo kot nekakšno beneficijo.

    Vojaške uniforme so verjetno v vsej zgodovini družb tiste, ki so bile vedno najbolj izpostavljene, znane, zaradi vloge delovne obleke so se skozi zgodovino tudi precej spreminjale. Vidimo pa zlasti pri državah z zelo dolgo tradicijo ali državah, ki iščejo svojo tradicijo, da so slovesne in/ali gardne vojaške uniforme  praviloma zelo starega ali vsaj tradicionalnega izgleda.

    Za uniformo Slovenske vojske in njeno nošenje velja kar nekaj zakonov in predpisov. Slovenska vojska ima celo Pravilnik o uniformah Slovenske vojske - http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11277, ki določa vrste uniform ter ureja njihovo nošenje, vendar le v smislu, ob kakšnih dogodkih se nosi katera vrsta uniforme. Uniforme Slovenske vojske so bojne, službene, slovesne, gardne in uniforma orkestra Slovenske vojske. V vojski se nosi tudi športna oprema, ki je prav tako predpisana.

    V vseh zakonih in predpisih, ki urejajo uporabo uniforme v Slovenski vojski, prav tako tudi v Kodeksu vojaške etike Slovenske vojske, je izrecno zapisano, da se pripadniki Slovenske vojske v uniformi ne smejo udeleževati političnih shodov. Zakon o službi v Slovenski vojski pa omenja tudi, da se med opravljanjem vojaške službe ali v uniformi pripadnik ne sme udeleževati prireditev ali aktivnosti, ki spodbujajo nestrpnost do drugih ali razlikovanje na katerikoli osebni okoliščini.

    Uniformo ali dele uniforme lahko po odobritvi načelnika generalštaba nosijo tudi civilisti oziroma osebe, ki ne opravljajo vojaške službe, če gre za kulturne ali druge nevojaške namene, ki ne škodujejo ugledu Slovenske vojske. Prav tako pa v skladu s Pravili službe v Slovenski vojski lahko uniformo Slovenske vojske njeni pripadniki nosijo ob nekaterih zasebnih dogodkih – pravilnik pravi: “Pripadnik Slovenske vojske lahko nosi vojaško uniformo pri poroki, krstu, pogrebu ali drugi zasebni zadevi, če želi poudariti svojo pripadnost Slovenski vojski in če predhodno pridobi soglasje pooblaščene osebe, ki jo določi načelnik Generalštaba Slovenske vojske.”

    Nepravilno in malomarno nošenje uniforme in predpisanih oznak po Zakonu o obrambi šteje za kršitev vojaške discipline, sicer le za lažjo kršitev. Seveda pravila ne določajo vsega, kar se šteje za malomarno in nepravilno, o tem lahko odločajo tudi nadrejeni. Predpisi pa so sprejeti za nošenje nakita, za urejenost pričeske, za nošenje (nenošenje!) sončnih očal ipd.

    Vojaška uniforma je posebna tudi zato, ker ločuje vojake od civilistov. Če k temu prištejemo še, da predstavlja državo, potem najbrž ni nenavadno, da lahko v nekaterih okoljih uniforme zbujajo nelagodje. Eno takih okolij je akademsko in v statutu Univerze v Ljubljani tako preberemo “Uniformirani pripadniki policije ali oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze, razen v primerih nujnega posredovanja, ko sta v nevarnosti življenje in telo ali premoženje večje vrednosti.” Ker na naši fakulteti proučujemo tudi vojsko in o njej poučujemo, seveda večkrat povabimo na služben obisk tudi pripadnike Slovenske vojske, včasih tudi slovenske Policije. O tem vedno seznanimo vodstvo fakultete ter ga zaprosimo za dovoljenje za vstop.

    Pripravljeno 7. decembra 2018 za dnevnik Delo – https://www.delo.si/novice/slovenija/je-vojak-se-vojak-ko-slece-uniformo-121791.html

     
    Maja Garb, v Ljubljani, 10. decembra 2018

     
    *   *   *

    Pomembne nepomembne stvari

    https://siol.net/posel-danes/novice/mladi-slovenski-podjetnik-se-bori-za-posel-z-dansko-vojsko-467982 

     :-)

    Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018

    *   *   *

    Ob Dnevu Slovenske vojske 15. maja 2018 

    Nekaj dni pred 15. majem 2018 je do mene priromalo nekaj novinarskih vprašanj o stanju in razvoju Slovenske vojske. Moj odgovor je bil sledeč: 

    "Ko govorimo o prihodnji organiziranosti, se jaz najprej ustrašim, da se bodo zopet izvajale reforme. Vsaka reorganizacija Slovenske vojske (oziroma njenih enot in poveljstev) reši določen problem, a ustvari druge. In tako se vrtimo v krogu. Menim, da je Slovenska vojska utrujena tudi od vseh sprememb, ki so se v preteklosti uvajale, a nikoli uspele do konca uveljaviti pred novimi zamislimi. Se ustanovi Poveljstvo sil, se nato ukine, in ko se ugotovi, da operativni nivo poveljevanja vendarle potrebujemo, se ustanovi nazaj. Kaj še lahko reformiramo, kaj je še možno predrugačiti, kar v preteklosti že ni bilo predrugačeno in nato morda zopet predrugačeno? Na to naj odgovorijo tisti, ki vedno znova govorijo o potrebi po celoviti reformi sistema. To, kar bi bilo bolj smiselno je, da se skuša določeno organiziranost uveljaviti, sproti pa se opravijo le tiste spremembe, ki se pokažejo za nujne. Ne organiziranosti, ne obsega vojske in ne opremljenosti nam nihče ne predpisuje. Edino vodilo vojsk držav članic Nata je, da so povezljive (seveda poleg nacionalnega interesa vseh držav, da so zmožne poskrbeti tudi za lastno obrambo); da lahko delujejo skupaj z drugimi vojskami članic Nata. Zato je nekaj prilagoditev seveda potrebnih (enaka taktika, razpoložljivost enot), ni pa potrebno popolnoma vsake domislice, ki jo vidimo v tujini (banalen primer so platneni vojaški škornji) ali pa služi kakšnemu parcialnemu interesu, takoj začeti uvajati v obliki nekakšne reforme.

    Če se prav spomnim, so v dokumentih zapisane številke 7600 pripadnikov stalne sestave in 1500 pripadnikov rezervne sestave. Recimo, da je to za Slovenijo nek še ustrezen obseg vojaških oboroženih sil. Upam, da je tudi zaveza za oblikovanje dveh bataljonskih skupin nastala z upoštevanjem teh številk. Pri kadrih je za začetek treba ustaviti odhode in peljati naprej nove zaposlitve (nekaj teh namreč je), kar pa bo glede na nevzpodbudno plačilo in zmanjševanje ugleda naše vojske (sklepam na podlagi odzivov študentov in drugih sogovornikov na nedavno afero ob negativnem rezultatu preverjanja bojne pripravljenosti, ker novih raziskav splošnega javnega mnenja trenutno nimamo) dokaj težko. Nadaljnje normalno delovanje vojske bi seveda ugled in zaupanje znova lahko spravilo na nekoliko višjo raven, glede osebnih dohodkov pa bi bil nujen nek nesistemski ukrep. Razmislek o ugodnejših sistemizacijah bi bil potreben za ljudi s posebnimi znanji - na primer za informatike (ker se sodobne vojske pač morajo lotiti tudi kibernetske obrambe). Spomnim se, da je Slovenska vojska kar dolgo oglaševala prosta delovna mesta zanje, žal pa ne vem, ali je te vrste strokovnjakov uspela pridobiti. Za rezervno sestavo je ključno, da se je začela zopet usposabljati; da se je Slovenska vojska do lastne rezervne sestave zopet začela obnašati kot do svojega pomembnega dela. Ocenjujem namreč, da je prekinitev usposabljanja in prenehanja sprejemanja novih pripadnikov v pogodbeno rezervo v letih finančne krize Slovenski vojski zelo škodovalo. O odzivu na nedavni vpoklic pripadnikov rezervne sestave sicer dobivamo različne informacije, uradne so dobre – da se je odzvala večina vpoklicanih. Če je temu tako, to še potrjuje gornje mnenje, da se za rezervne sile skrbi tako, da se jih stalno usposablja, popolnjuje, opremlja in da se njene pripadnike vključuje, prav tako pa sodeluje z delodajalci. Ko se je v času finančne krize vse to ustavilo, je bil odziv na kasnejši vpoklic (spomnimo, šlo je za vpoklic v času migrantske krize) zelo slab.

    Ustrezno razmerje med častniki, podčastniki in vojaki naj bi bilo 1 : 2,5 : 5. Trenutno je to razmerje 1 : 1,8 : 2,5. Podčastnikov in častnikov skupaj je že več kot vojakov. Dovolimo si še nekaj računanja: če ohranimo trenutno število častnikov in podčastnikov, z vojaki pa popolnimo vsa mesta do ciljnih 7600 pripadnikov (pri izračunu zanemarjamo vojaške uslužbence in civilne osebe), bi prišli že na vsaj približno ustrezno razmerje – 1 : 1,8 : 4,2. Težava torej ni preveliko število častnikov, temveč premajhno število vojakov. Častniška struktura ni preobsežna, vprašanje pa je, če je ustrezna po hierarhični strukturi. Ta mora biti namreč piramidna, kar pa je težko doseči (in to ni težava le slovenske vojske). Eden od možnih načinov je počasnejše napredovanje po vojaški hierarhiji. Kakšna je trenutna hierarhična struktura podčastnikov, sicer ne vem, domnevam pa, da tudi postaja vse manj piramidne oblike.

    Ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti ne vidim kot primerno rešitev kadrovskih težav Slovenske vojske. Razlogi, ki so privedli do zamrznitve te obveznosti in uvedbe poklicne vojske (med njimi upad interesa za služenje v vojski oziroma vedno obsežnejše uveljavljanje možnosti civilnega služenja), namreč niso odpravljeni, niso izginili. Poleg tega je vedno težko uvesti nazaj nekaj, kar si nekoč ukinil (primere vrnitve splošne vojaške obveznosti sicer imamo – Litva). Zainteresirani za služenje pa že imajo možnosti prostovoljne vključitve v različne oblike vojaškega usposabljanja in vojaške službe (poleg redne službe še vojaški tabori, prostovoljno služenje vojaškega roka, pogodbena rezerva). Le stalno in kakovostno se morajo izvajati. Mladi pa bi morali biti s temi možnostmi seznanjeni."


    Razmišljam, kakšno neki bo moje mnenje o zgoraj napisanem ob letu osorej. Razmišljam, kaj bomo o Slovenski vojski imeli za povedati takrat.


    Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018


    *   *   *

    Ženske na področju obrambe in varnosti

    Leta 2000 je Varnostni svet Združenih narodov po kar nekaj predhodnih deklaracijah in konferencah na svetovni ravni sprejel ključno strategijo o ženskah, miru in varnosti – Resolucijo VS ZN 1325 (http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=S/RES/1325(2000) . Kasneje je bila sprejeta še vrsta resolucij, ki bodisi ocenjujejo napredek bodisi dopolnjujejo resolucijo št. 1325. Čeprav se ženske kar znajdemo tudi v vojaško-obrambno-varnostni stroki (in znanosti), če nas področje in takšno delo seveda zanima, pa tako statistike kot osebne izkušnje še vedno kažejo neenakomerno zastopanost in druge, recimo temu, nenavadnosti. Ne moremo pa zanemariti, da je bilo na področju sodelovanja žensk v vojski in na področjih obrambe in varnosti vendarle veliko narejenega (od pozivanja k rekrutiranju žensk v dejavnosti na področju obrambe in varnosti, imenovanja posebnih svetovalcev vojaških poveljnikov za vidik spola tako v nacionalnih vojskah kot na misijah do posvečanja posebne pozornosti problemom in ljudem na konfliktnih in postkonfliktnih območjih, ki izhajajo iz razlik med spoloma ali celo spolnega nasilja). 

    Na Katedri za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede smo za osvetlitev strateških vidikov razmer na področju sodelovanja žensk v vojski ter dejavnostih miru in varnosti v četrtek, 19. aprila 2018 organizirali seminar z naslovom »Ženske, vojska, mir in varnost – značilnosti in trendi«. Razprava je bila vsekakor poučna in zanimiva. Zapis poteka in vsebine seminarja si lahko preberete na spletni strani https://www.fdv.uni-lj.si/obvestila-in-informacije/novice-in-obvestila/seminar-zenske-vojska-varnost-in-mir-znacilnosti-in-trendi

    Nekaj pomembnih virov za seminar:
    - Cimermančič, Katja: Ženske v mirovnih operacijah Organizacije združenih narodov: primer Republike Slovenije (magistrsko delo). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2018 - http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska_dela_2/pdfs/mb22_cimermancic-katja.pdf
    - Posebna številka revije Sodobni vojaški izzivi/Contemporary Military Challenges – September 2016 - 18/št.3 - http://www.slovenskavojska.si/fileadmin/slovenska_vojska/pdf/vojaski_izzivi/2016/svi_18_3.pdf 
    - Akcijski načrt Republike Slovenije za izvajanje resolucij Varnostnega sveta OZN 1325 in 1820 o ženskah, miru in varnosti v obdobju 2010–2015 http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/Clovekove_pravice/NAN1325.pdf 
    - Liliana Brožič, Mojca Pešec: Ženske v oboroženih silah – primer Slovenske vojske. Teorija in praksa 1/2017, https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/tip_01_2017_brozic_idr.pdf?sfvrsn=2

    Maja Garb, v Ljubljani, 21. maja 2018


    *    *    *

    Teorija drona 

    Leta 2016 smo v slovenščini dobili prevod zanimive knjige Gregoira Chamayouja Teorija drona (prevod Marko Bratina, Krtina: Ljubljana). Izvirnik, Theorie du drone, je izšel leta 2013, delo pa je prevedeno tudi v angleščino, španščino, morda se najde še kakšen drug prevod. Branje tako za strokovnjake mednarodnega prava, politologe, filozofe in psihologe, vojake, da o obramboslovcih niti ne govorimo.

    Predstavitev na Bukli - http://www.bukla.si/index.php?action=books&book_id=26371 
    Knjiga v ODK JG - https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/odklj/286148352 

    Maja Garb, v Ljubljani, 16. marca 2018


     *    *    *

     ERGOMAS 2017, Atene

    Družboslovci, ki proučujemo vojsko, zbrani v okviru združenja ERGOMAS, smo se v juniju 2017 zopet zbrali na rednem bienalnem srečanju, tokrat v Atenah v Grčiji. Kratko predstavitev združenja in konference najdete na http://www.varensvet.si/evropska-raziskovalna-skupina-o-vojski-in-druzbi-ergomas-na-konferenci-v-atenah-26-30-junij-2017/

    Na konferenci sem nastopila s prispevkoma Recruitment and retention – a trouble point of Slovenian Armed Forces in the last few years  in Slovenian military veterans in a scope of social studies. Program in povzetki vseh prispevkov so dosegljivi na http://ergomas.ch/files/conference/2017_-_Athens_-_Final_Program.pdf 


    Maja Garb, v Ljubljani, 7. septembra 2017


    *    *    *

    Ponovna uvedba splošne vojaške obveznosti?

    V zadnjih letih kar nekaj evropskih držav s poklicnim popolnjevanjem oboroženih sil razmišlja o ponovni uvedbi vojaške obveznosti, Litva je to pred kratkim že storila. Razlogi za ponovno uvedbo ali vsaj razmišljanje o tem so različni – če navedemo tri ključne, so to: spremenjene varnostne razmere, pri čemer je velikega pomena občutek teritorialne ogroženosti države (baltske države), vpliv na varnostno kulturo (Francija, na primer) in pomanjkanje kandidatov za zaposlitev v vojski (Švedska, Nemčija, Hrvaška, tudi Slovenija). Pregled idej in predlogov glede vojaške obveznosti pokaže, da pri večini držav ne moremo govoriti o ponovni uvedbi nekdanje klasične splošne vojaške obveznosti, s katero bi se oblikovala nacionalna vojska, ampak gredo predlogi v smeri vojaških obveznikov kot dopolnilne ali podporne sile, kot rekrutacijska baza za poklicno vojsko, kot osnova za rezervne sile ipd. Vsekakor si je težko predstavljati, da bi države poklicno vojsko zamenjale z obvezniško, bolj verjeten je kombinirani sistem (primer Danske).
    (Zanimiv in informativen prispevek: Matthias Bieri: Military conscription in Europe: New Relevance. CSS Analysis in Security Policy, št. 180, Oktober 2015 - http://www.css.ethz.ch/content/dam/ethz/special-interest/gess/cis/center-for-securities-studies/pdfs/CSS-Analyse180-EN.pdf ).

    V Sloveniji (kljub visoki javni podpori, ki jo kaže anketa časopisne hiše Delo z dne 20.2.207 - http://www.delo.si/novice/slovenija/anketa-dela-precejsnja-podpora-javnosti-uvedbi-sluzenja-vojaskega-roka.html) obrambni sistem trenutno ne izraža podpore ponovni uvedbi splošne vojaške obveznosti. V Sloveniji je po trenutno veljavnem Zakonu o vojaški dolžnosti – ZvojD (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO11)  vojaško obveznost mogoče uvesti ob povečani nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja (člen 62e). Določene sestavine vojaške obveznosti pa še vedno potekajo (vpis v vojaško evidenco in seznanitev vojaškega obveznika z dolžnostmi in pravicami – člen 62b). Prav tako lahko v Sloveniji v miru oziroma v obdobju suspenza določenih sestavin splošne vojaške obveznosti (služenja vojaškega roka in dolžnosti služenja v rezervni sestavi) fantje in dekleta služijo vojaški rok prostovoljno (ZVojD – člen 62č in Uredba o prostovoljnem služenju vojaškega roka - http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3016). Glede na velike potrebe po dopolnitvi Slovenske vojske z novimi vojaki se je Ministrstvo za obrambo odločilo, da zopet poveča možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka (http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/mlade-vabimo-v-slovensko-vojsko-tudi-v-letu-2017/ ), saj ta deluje tudi kot dobra motivacija, osebno preverjanje in vstopna točka za zaposlitev v Slovenski vojski (glej več v prispevku Maje Garb: Prostovoljci na služenju vojaškega roka v Slovenski vojski. Bilten Slovenske vojske, ISSN 1580-1993, dec. 2006, 8, št. 4, str. 83-98). 

    Maja Garb, v Ljubljani, 22. februarja 2017

    *   *   *

    Nacionalni posvet »Vloga rezerve pri zagotavljanju vzdržljivosti obrambno-varnostnih struktur Slovenije«, Državni svet RS, 25. april 2016 – http://www.ds-rs.si/?q=dogodki/nacionalni-posvet-vloga-rezerve-pri-zagotavljanju-vzdrzljivosti-obrambno-varnostnih-sistemov in http://www.ds-rs.si/?q=novice/vloga-rezerve-pri-zagotavljanju-vzdrzljivosti-obrambno-varnostnih-sistemov-slovenije 

    Posvet je potekal v organizaciji Državnega sveta RS, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze Slovenskih častnikov in Združenja Sever. V prispevkih in razpravi so sodelujoči izpostavili najrazličnejše probleme – od vloge in pomena sodobnih vojaških rezervnih sil in vloge rezervistov v drugih delih obrambno-varnostnega in zaščitnega sistema vlog do splošnejših razvojnih vprašanj slovenskega obrambnega sistema, ob tem se je pa tudi pokazalo, da smo posveta vsi zelo veseli, čeprav je verjetno organiziran kar nekaj let prepozno. Veseli me strokovnost prispevkov in nastopov, nadvse pa tudi spoznanje, da obstaja med mnogimi – še posebej na strokovni obrambno-varnostni ravni – velika zavzetost in privrženost k vzpostavljanju učinkovitega obrambno-varnostnega sistema in njegovih struktur.

     Osebno sem v razpravi sodelovala z naslednjim kratkim prispevkom:

    Spoštovani organizatorji, razpravljalci in drugi udeleženci,
     
    najprej hvala za organizacijo in izvedbo tega posveta. Vsakih nekaj let naredim pregled razvoja Slovenske vojske in menim, da bo ta posvet v tem pregledu dobil svoje mesto, vsaj tam, kjer ocenjujem rezervno sestavo naših oboroženih sil.
     
    Ko sem pregledovala program tega posveta, se mi je zdelo, da verjetno ne bodo predstavljeni nobeni rezultati konkretnih raziskav, ki so bile izvedene na temo t.i. človeškega dejavnika v Slovenski vojski, med drugim tudi o vojaški rezervi. Na naši raziskovalni instituciji smo v preteklosti opravili dve obširni empirični raziskavi o vojaški rezervi v Sloveniji, nosilka projektov je bila (večino časa) prof. Ljubica Jelušič, nekaj sodelavcev Obramboslovnega raziskovalnega centra pa nas je v teh raziskavah intenzivno sodelovalo.
     
    Raziskavi sta bili sicer izvajani v letih 2005-2006 in 2008-2009, vendar pa danes lahko ugotovimo, da sta odkrivali ključne prednosti in pomanjkljivosti sistema pogodbene rezerve Slovenske vojske in s tem kazali trend razvoja do stanja, kjer se ta struktura nahaja danes. In stanje ni dobro. Menim pa, da če bi vsaj v nadaljnjem delu na področju pogodbene rezerve skušali upoštevati ugotovitve in priporočila teh preteklih raziskav, bi bilo  - seveda ob hkratnem upoštevanju še dodatnih praktičnih izkušenj in trendov razvoja sodobnih oboroženih sil - možno zopet vzpostaviti pogodbeno rezervo Slovenske vojske kot delujočo in uporabno sestavino.
     
    Ključne takšne ugotovitve iz naših raziskav so:
    • Poslanstvo pogodbene rezerve je nedorečeno.
    • Doktrina urjenja in uporaba rezervne sestave sta nejasni.
    • Obljube pripadnikom rezervne sestave so nestvarne. Zato so njihova pričakovanja prevelika, posledično pa prihaja do razočaranj. Sčasoma se je realnost informacij sicer povečala, še vedno pa so bile nerealne informacije o orožju in opremi, vsebini usposabljanja in o nedenarnih ugodnostih.
    • Finančni vidik je pomemben motivacijski dejavnik za vstop v pogodbeno rezervo.
    • Pri novačenju so pomembna osebna vabila za vstop v rezervo.
    • Nezadovoljstvo PPRS (pripadnikov pogodbene rezerve) nastaja zaradi: slabe oborožitve in opreme, slabe organiziranosti usposabljanja (prihajalo je namreč do nenehnih spreminjanj in prilaganj v usposabljanju in njegovih razporeditvah), razkoraka med obljubami in realnim stanjem.
    • PPRS imajo občutek drugorazrednosti v primerjavi s stalno sestavo.
    • PPRS ugotavljajo, da nadrejeni ne vedo, kaj naj počnejo z rezervisti, čemu so namenjeni.
    • Problem je zelo majhen interes za častniške dolžnosti v rezervni sestavi.
    • Delodajalci so s pogodbeno vojaško rezervo slabo seznanjeni.
    • Delodajalci odločitev glede vstopa v pogodbeno rezervo prepuščajo zaposlenim, vendar pod pogojem, da primarna zaposlitev ne trpi.
    • Delodajalci imajo nevtralen odnos do služenja svojih zaposlenih v rezervni sestavi: koristi ni, v glavnem pa tudi bremen ne.
    • Najpomembnejši ukrep za zmanjševanje negativnih učinkov služenja delavcev v rezervi za delodajalce je seznanjenost s termini usposabljanja.
    • Primarna zaposlitev pri delavcih, ki so hkrati PPRS, pretehta služenje v rezervi. Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi misij (ali drugih dolgotrajnejših obveznosti) je tako za pripadnike pogodbene rezerve kot delodajalce dejavnik tveganja.
    • Delodajalci se bojijo dolgotrajnih odsotnosti zaposlenih – tudi tistih, ki bi lahko nastale zaradi poškodb delavcev na služenju v pogodbeni rezervi.
     Še na kratko o javnem mnenju v zvezi s pogodbeno rezervo: raziskave Slovenskega javnega mnenja (SJM) v preteklosti so kazale, da prebivalstvo Slovenije slabo pozna pogodbeno rezervo in da ga informacije o tem niti ne zanimajo. Še podatek iz zadnje raziskave SJM o nacionalni varnosti, ki sem ga napovedala na 26. nujni seji Odbora za obrambo DZ o pobudi za nacionalno gardo 17. februarja letos. V to raziskavo smo namreč uvrstili vprašanje o poznavanju koncepta strateške rezerve, ki se glasi: »Republika Slovenija razvija tudi koncept vojaške strateške rezerve (VSR). Koncept VSR je zamisel o tem, kako v primeru izrazitega poslabšanja razmer v mednarodnem varnostnem okolju v ustreznem času okrepiti obrambne zmogljivosti države (materialne in kadrovske). Ali ste za ta koncept že slišali?« Terenski del raziskave (anketiranje) je tekel med 10.11.2015 in 23.2.2016, odgovori pa so: DA 16 %, NE 83,8 %, 0,2 % anketirancev na vprašanje ni odgovorilo.

     
    Za zaključek naj izrazim upanje, da je okrepljena javna razprava v zadnjih mesecih, sem štejem tudi današnji posvet, morda vendarle povečala zavedanje javnosti in posledično tudi zavedanje političnih odločevalcev o problemih Slovenske vojske in našega obrambnega sistema nasploh.
     Hvala!

     
    Organizatorji pripravljajo poleg zbornika prispevkov tudi analizo prispevkov in razprave, ki jo nameravajo poslati političnim odločevalcem. Ravno odgovornost političnih odločevalcev za stanje v Slovenski vojski in za njegovo izboljšanje je bila v namreč v razpravi še posebej izpostavljena. 

     
    Maja Garb, v Ljubljani, 25. aprila 2016

      
    *   *   *

    »Prihajamo v miru« (»We come as friends«) -
    http://www.wecomeasfriends.com/eu/

     Dokumentarec Huberta Sauperja Prihajamo v miru je brezkompromisni prikaz interesov multinacionalk, peacekeeperjev, domačih političnih voditeljev, verskih pridigarjev itd. v Južnem Sudanu. Najmlajša država na svetu, ki je neodvisnost in odcepitev od Sudana dosegla po letih vojne, mednarodnih pogajanj in referendumu leta 2011, je ponovno v vojni zaradi nerešenih mejnih vprašanj in nafte ter rivalstev med ljudstvi, brezupnost položaja prebivalstva pa povečujejo še raznovrstni drugi apetiti.

     Sauper preko pripovedi majhnih ljudi uspe prikazati zapletenost razmer v Južnem Sudanu in proti začetnim pričakovanjem šokirati gledalca. Poleg navdušujočih kritik obstajajo tudi takšne, ki dokumentarcu očitajo nerazumljivost. Dejansko je dobro, da gledalec pred ogledom filma zgodbo Južnega Sudana vsaj v grobem pozna. Šele tako se bo lahko povsem posvetil vsem razsežnostim zgodb pripovedovalcev v dokumentarcu.

     Vredno ogleda!

     Maja Garb, v Ljubljani, 12. oktobra 2015


    *  *  *

    Sirija, Irak, Islamska država, begunci…

     Kako razumeti? Kako rešiti? Proučujemo, iščemo smiselne in realne rešitve, ampak kriza se poglablja… Zdi se mi, da bi se morali upreti ljudje v Siriji in Iraku sami. Upreti se, ne pa bežati. Ampak komu se upreti, če gre za vojno vseh proti vsem? Upreti se vojni, ampak kako in kje, če ničesar podobnega državnim institucijam ne deluje? Ali pa morda le kaj deluje (poleg tihotapskih in kriminalnih mrež), pa tega ne vemo?

     Nekaj tematskih del študentov:

    Posebna izdaja Slogopisa o migracijah in begunski krizi:
    http://www.sloga-platform.org/wp-content/uploads/2016/03/SLOGA_casopis_21st_SPLET.pdf

    Maja Garb, v Ljubljani, 4. septembra in 6. oktobra 2015 ter 25.marca 2016

     *  *  *

    »Ni prostora za prasce«

     Knjiga Roberta I. Suttona Ni prostora za prasce: Kako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni (Mladinska knjiga, 2011), http://www.bukla.si/?action=books&book_id=15630, v izvirniku The No Asshole Rule:  Building a Civilized Workplace and Surviving One That Isn't (Random House, 2007) - https://www.gsb.stanford.edu/faculty-research/books/no-asshole-rule-building-civilized-workplace-surviving-one-isnt - mi v roke ni prišla povsem po naključju. Ne glede na nenaključne okoliščine in predvsem ne glede na naslov (avtor v knjigi pojasni tako naslov oziroma uporabo sicer neprimerne besede asshole, v prevodu prasec, kot razburjenje in navdušenje, ki sta ga naslov in beseda beseda hkrati zbudila v strokovnih izdajateljskih in bralnih krogih), pa je knjigi treba priznati ne samo zanimivosti ampak tudi strokovnost in znanstvenost. Sutton je namreč profesor menedžmenta in omenjena knjiga je povsem resna knjiga iz teorije in prakse menedžmenta. Lahko pa jo beremo tudi kot duhovno literaturo (v knjigarnah jo, na primer, najdemo ravno med tovrstnimi primerki), v tolažbo in pomoč. 

    Torej, dragi študenti in študentke, pri predmetu Obrambni menedžment vas v jeseni čaka knjiga Ni prostora za prasce. Upam, da boste uživali tako v branju kot razpravi, se česa naučili o ravnanju v organizacijah ter se oborožili z vedenjem, kako se v organizacijah spopasti z neustreznimi odnosi.

    Maja Garb, v Ljubljani, 30. aprila 2015

    *  *  *

    Poveljevanje s poslanstvom (mission command)

     Slovenska Vojaška doktrina (2006) - http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/ministrstvo/vojd2006_slo.pdf  - »zapoveduje« pristop k poveljevanju na podlagi poslanstva (str. 63). Za takšen pristop je pomembno, da poveljnik zagotovi, da podrejeni razumejo njegovo namero ter svoje poslanstvo. Razumeti morajo, kakšen učinek je treba doseči, in razloge, zakaj je to potrebno. Podrejeni morajo imeti jasno določeno poslanstvo (nalogo), čas in prostor ter dovolj sil in sredstev za uresničitev poslanstva. V izvedbi poveljnik čim manj uporablja kontrolo in po nepotrebnem ne ovira svobode delovanja podrejenih poveljnikov. Ti sami odločajo, kako na najboljši način uresničiti poslanstvo enot, ki jim poveljujejo.

     Poveljevanje s poslanstvom je pogosto zapisano v doktrine sodobnih vojsk. Žal pa se v praksi ne uresničuje vedno. Zanimivo mnenje o razlogih, zakaj je temu tako in zakaj je treba v praksi izvajati koncepte, kot so poveljevanje s poslanstvom, poveljevanje z namero, vodenje na podlagi vrednot in transformacijsko vodenje, v reviji Canadian Military Journal (št. 3/2014) napiše Allan English (Whatever happened to mission Command in the CAF? - http://www.journal.forces.gc.ca/vol14/no3/PDF/CMJ143Ep73.pdf). Na koncu svojega mnenja zapiše, da ničesar, ker je povedal, ni novo. Ampak ker »institucionalni spomin« velja zgolj toliko kot usposabljanje in strokovno izobraževanje, ki ga prejme vsaka generacija, je od časa do časa pomembno ponoviti takšne najboljše prakse, da se ne pozabijo.

     Maja Garb, v Ljubljani, 26. marca 2015

    * * *

    Vojaško izobraževanje in usposabljanje

     Kadetnica v Mariboru je bila v petek, 26. septembra 2014 čudovita kulisa slovesnosti Centra vojaških šol ob koncu šolskega leta 2013/14. Prireditev je bila resnično zelo slovesna in polna simbolizma. Ne predstavljam si, da kateri od diplomantov različnih tečajev in šolanj ne bi bil ponosen, da se je njegovo/njeno šolanje zaključilo s takšno prireditvijo (na spletni strani Ministrstva za obrambo je nekaj vsebine in fotografij http://www.mo.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/12332/7238/ ). Tistim, ki se že dlje časa ukvarjajo oziroma ukvarjamo s problematiko vojaškega izobraževanja in usposabljanja, pa se je ob tem logično zastavilo vprašanje, če t.i. VIU vendarle končno prehaja v bolj stabilno in jasno začrtano obdobje. S tem pomembnim delom Slovenske vojske je bilo namreč doslej marsikaj narobe. Narobe predvsem v smislu nedorečenosti, nasprotujočih si konceptov, neprestanih novih zamisli in reform ali poskusov reform, pa tudi odrinjenosti od osrednjih dejavnosti in kadrovske politike Slovenske vojske, kot da izobraževanje in usposabljanje ni ključen dejavnik kvalitete in nasploh profesionalnosti vsake vojske.

     Morda se zapisa vtisov ob septembrski slovesnosti v Mariboru niti ne bi lotila, če ne bi naletela na številne zapisane odzive na knjigo Joan Johnson-Freese »Educating America's Military« (London: Routledge, 2013). Vsebino knjige kot tudi razloge, zakaj je knjigo o ameriških vojaških šolah (zlasti kolidžih), napisala, je avtorica tudi predstavila  - http://www.c-span.org/video/?311742-1/book-discussion-educating-americas-military .Njena kritika neakademskosti vojaških šol je doživela precej burne odzive – od pohval in priporočila (Hicks v reviji Armed Forces & Society, Vol. 40, No. 4, 2014, str. 789-791) do začudenja in zavračanja (komentarji na spletni strani Amazon.com http://www.amazon.com/Educating-Americas-Military-Cass-Studies/product-reviews/0415634997/ref=cm_cr_dp_see_all_btm?ie=UTF8&showViewpoints=1&sortBy=bySubmissionDateDescending) ali poskusov bolj ali manj celovitih ocen dela avtoričinih poklicnih kolegov (Selmeski na http://www.au.af.mil/au/afri/review_full.asp?id=532; Nielsen na http://www.h-net.org/reviews/showrev.php?id=37632). 

    Omenjena knjiga in razprave o njej namreč, kljub različnim sistemom šolanja vojaških častnikov v ZDA in Sloveniji, odlično sovpadajo z razmišljanji, pomisleki, kritikami o vojaškem izobraževanju in usposabljanju pri nas.

     Maja Garb, v Ljubljani, 24. oktobra 2014

     * * *

    Združenje slovenskih mirovnikov - https://www.facebook.com/pages/Zdru%C5%BEenje-Slovenskih-Mirovnikov/223528691177303?sk=timeline 

    Združenje slovenskih mirovnikov je bilo ustanovljeno 23. novembra 2013. Med drugim si je med svojimi cilji zadalo, da vsaj enkrat letno pripravi javno strokovno srečanje. V soboto, 31. maja 2014, je tako v Kadetnici v Mariboru potekalo prvo takšno srečanje – okrogla miza z naslovom Kaj Afganistan Sloveniji mar. Panelisti, vsi na zelo različne načine povezani s sodelovanjem Slovenske vojske v ISAF, so izjemno zanimivo predstavili svoje izkušnje z misijo ISAF-a. Bila je to zagotovo ena najboljših okroglih miz, kar sem se jih kdajkoli udeležila!

     

    Združenju slovenskih mirovnikov želim veliko uspešnih dogodkov, vsem nam pa čim več miru na svetu.

     

    Maja Garb, v Ljubljani, 13. junija 2014

    * * *

    Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS)

     »je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza Območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo. Ta združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. ZVVS sodeluje s sorodnimi veteranskimi organizacijami doma in v tujini. Od leta 1994 je polnopravna članica Svetovne veteranske federacije - World Veterans Federation, kjer aktivno sodeluje v njenih delovnih telesih, izvaja njene resolucije in sklepe.« (s spletne strani ZVVS, 17.2.2014)

     Zveza veteranov vojne za Slovenijo http://www.zvvs.si/

    World Veterans Federation (WVF) http://www.wvf-fmac.org/

    *  *  *

    Vojaška terminologija
    http://www.slovenskavojska.si/vojaska-terminologija/

     Šola za tuje jezike iz Centra vojaških šol Slovenske vojske je 20. novembra 2013 v prostorih Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah organizirala posvet z naslovom Slovensko vojaško izrazoslovje danes in jutri (http://www.mo.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6877/ed14cb1d60724482dc97c2e571b72ffd/). Na posvetu smo slišali veliko zanimivih ugotovitev, stališč, problemov in zagat, rešitev glede same vojaške terminologije kot tudi dela oziroma procesov, povezanih z njo. Tako se je slovenska vojaška terminologija pred časom srečevala s srbohrvatizmi, danes z anglizmi, pa tudi shrbohrvatizmi se znova pojavljajo. »Biblija« terminologije v Natu je AAP-6 (NATO Glossary of Terms and Definitions), ki se redno dopolnjuje. Pri terminoloških vprašanjih ni dovolj delo jezikoslovcev, nujno je tudi sodelovanje strokovnjakov, vidimo pa lahko, da mnenja strokovnjakov z istega področja okrog terminov niso enotna. Neposredno ob pripravi slovarja včasih ugotovimo, kako obsežno je neko strokovno področje; to velja tudi za vojaško področje in vojaško terminologijo. Prevajalci nujno potrebujejo slovarje za svoje delo, zato je delo terminologov pomembno, pomembna pa je tudi čim enostavnejša dostopnost slovarjev za uporabo. Smo »odkrili« novo slovensko besedo – ciljenje?

     Ker so nas na obramboslovju pogosto spremljale pobude, da pri svojem delu skrbimo tako za ustrezno slovensko obramboslovno (in vojaško) terminologijo kot za lep slovenski jezik, sem bila posveta zelo vesela, še bolj vesela in zadovoljna pa, ko se je na posvetu izkazalo, kako zelo si številne službe in posamezniki tako na Ministrstvu za obrambo kot pri strokovnih revijah in drugih institucijah prizadevajo za ustrezen strokovni jezik. Seveda pa si moramo za to prizadevati tudi strokovnjaki sami, drugače je delo terminologov zaman.

    Maja Garb, v Ljubljani, 21. novembra 2013

    *  *  *

    Posvet o študijskih praksah v organizaciji ŠOS, 6. november 2013  -
    http://www.highereducation.si/

     Letošnji posvet Študentske organizacije Sloveniji je bil posvečen problemu iskanja, zagotavljanja, potrebnosti, organiziranosti ipd. strokovnih praks, ki so del študijskih programov. Sam naslov posveta »Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in potrebami trga dela« je izpostavil enega od bistvenih ciljev študijskih praks. Po mojem mnenju ima praksa še vrsto drugih ciljev – od pridobivanja novih znanj, ugotavljanja možnosti za prenos teoretičnih znanj v prakso do spoznavanja načinov dela in kulture delovnih okolij. Na posvetu je bila izpostavljena vrsta tem in problemov – zakonodaja, razpoložljivost praks, kompetence, nivo organiziranosti, različne vrste praks, dobre prakse na področju organiziranja študijskih praks, mnenja študentov o praksah ipd.  Iz razprav in pogovorov na delavnicah je bilo videti, da imamo koordinatorji študijskih praks na fakultetah pravzaprav zelo podobne izkušnje in tudi zelo podobne probleme. Eden med njimi je tudi vedno večja zaprtost gospodarstva in javnega sektorja za potrebe opravljanja strokovnih praks študentov. Na žalost se je to neposredno izrazilo tudi na samem posvetu, kjer predstavnikov organizacij, v katerih prakse potekajo oziroma bi morale potekati (z izjemo predstavnice Gospodarske zbornice Slovenije, ki je sodelovala na zaključni izredno zanimivi in vroči razpravi), ni bilo.

     Maja Garb, v Ljubljani, 7. novembra 2013  

    *  *  *

    ERGOMAS 2013 
     http://ergomas.ch/index.php?option=com_content&view=article&id=62&Itemid=71; http://www.ergomas.ch/

     Evropska raziskovalna skupina o vojski in družbi, na kratko ERGOMAS (European Research Group on Military and Society), se je prejšnji teden srečala na že 12. bienalni konferenci. Tokrat v čudovitem Madridu v Španiji. Dogodek je potekal na UNED (Universidad Nacional de Educación a Distancia), na Nacionalni univerzi za izobraževanje na daljavo (http://portal.uned.es/ ). Delovnih skupin, panelov in prispevkov oziroma nastopov kolegov in kolegic z vsega sveta je bilo toliko, da se je bilo vseh nemogoče udeležiti. Prav tako je težko poročati z vseh panelov, ki sem se jih udeležila, zato naj zapišem le nekatere zaznamke:

    -          izšla je – in po mnenju nekaterih udeležencev konference zelo dobra - knjiga o odnosu izraelske družbe do različnih smrtnih žrtev (Levy, Yagil: Israel's Death Hierarchy: Casualty Aversion in a Militarized Democracy. New York: New York University Press, 2012.)
    -          Biti motorist je včasih dobra sprostitvena strategija za vojne veterane.
    -          Vojaško življenje kot tako vpliva na partnerska razmerja, sama udeležba vojaka na operaciji pa ne.
    -          Vojaki, ki so sodelovali v intervenciji Varšavskega sporazuma leta 1968 na Češkem, na Poljskem nimajo statusa veterana.
    -          Na Švedskem so trenutno zadovoljni s kakovostjo kandidatov za zaposlitev v vojski, v drugem letu poklicnega popolnjevanja pa je upadlo število kandidatov. Na Tajvanu, kjer imajo trenutno dvotirni sistem (hkrati obvezniško in poklicno vojsko), je kvaliteta kandidatov manjša. V Nemčiji so zaskrbljeni nad številnimi predčasnimi odhodi z vojaškega usposabljanja (30 odstotkov).
    -          Vojska Bosne in Hercegovine deluje kot mehanizem graditve države.
    -          Za uveljavljanje koncepta pametne obrambe v Natu je izredno pomembna izobraženost.
    -          Huntington absolutist in Janowitz pragmatist?
    -          Kako reagirati na misiji, ko se srečaš z družbenimi praksami, ki za Evropejca niso kulturno sprejemljive?
    -          Kaj vojaki dejansko počno v Afganistanu? Z domačini pijejo čaj.
    -          Politična in družbena pomembnost zadev obrambe se v Evropi zmanjšuje.
    -          Po dveh tednih začetka socializacije kadetov na vojaški akademiji se njihov etos in navdušenje občutno zmanjšata. Kasneje etos zopet naraste, navdušenje pa se še naprej zmanjšuje.
    -          Kaj je pravzaprav vojaško znanje?
    -          V intervjujih kot družboslovni raziskovalni metodi anonimnost ni možna, mora pa raziskovalec poskrbeti za zaupnost.
    -          Ko pišeš znanstvene članke, je izjemno pomemben uvod.
    -          Govorice na družabnih omrežjih lahko zagrenijo življenje vojaka na misiji.
    -          Kje potegniti črto med vojaško strokovnostjo in politično avtoriteto?
    -          .... (Opravičujem se vsem avtorjem neomenjenih tez).

     Sama sem nastopila z dvema predstavitvama. V prvem nastopu sem predstavila profesionalizem Slovenske vojske, pri čemer se ugotavljala, da se v Slovenski vojski v zadnjih letih resda več govori o profesionalnih elementih vojaškega poklica (znanje in izobrazba, etika...), da pa klasični problemi poklicne vojske (problemi popolnjevanja - kot je npr. zadostno število vojakov), še vedno ostajajo pereči. V drugem nastopu sem problematizirala razlikovanje med mirovnimi in drugimi vrstami mednarodnih vojaških operacij, tudi na slovenskem primeru.

     Maja Garb, v Ljubljani, 10. junija 2013