Proti kulturi strahu


kultura strahuČez ozemlje naše države je v zadnjih tednih prešlo prek četrt milijona beguncev z Bližnjega vzhoda. Oblasti se ukvarjajo predvsem z varnostnim vidikom, ki ga tako rekoč brez izjeme poudarjajo tudi največji mediji. V ljudi in družbo kot celoto se je zalezel strah, ki nas hromi in jemlje prostor za razmislek, brez katerega uspešno soočenje z vzroki in mehanizmi pričujoče in prihodnjih »kriz« preprosto ni mogoče.

Na Fakulteti za družbene vede smo pripravili celodnevno prireditev z naslovom PROTI KULTURI STRAHU, s katero načrtno odpiramo prostor za soočenje teh strahov z akademskim mišljenjem in angažirano državljansko držo. To bomo počeli v treh sklopih: z dvema serijama tematskih delavnic za študente in dijake, osrednjo popoldansko okroglo mizo za najširšo javnost in z manifestativnim večernim druženjem z glasbo proti strahu.

Prireditev bo v sredo, 2. decembra 2015, s pričetkom ob 12. uri na Fakulteti za družbene vede.

TEMATSKE DELAVNICE

12h–14h 

Digitalni laboratorij za diagnozo in analizo strahu – Tanja Oblak Črnič, Eva Vrtačič, predavalnica FDV 20

Zakaj se bojimo muslimanov? – Aleš Črnič, Anja Zalta, Nadja Furlan Štante, Velika dvorana FDV

teRAPija humanizma: hip-hop delavnica – Mirko (Vorkapič), predavalnica FDV 18

14h–16h 

Zgodbe od ljudi za ljudi: medkulturna delavnica – Ksenija Šabec, predavalnica FDV 18

Begunci v medijih: prepoznajmo probleme in spremenimo poročanje – Andreja Vezovnik, Gorazd Rečnik, predavalnica FDV 21

Velike mednarodne selitve: politični, gospodarski in okoljski razlogi – Maja Bučar, Marko Lovec, predavalnica FDV 20

Zoper sovražni govor na zidovih: grafitarska delavnica – Nina Perger, Mitja Velikonja, predavalnica FDV 19

16h–18h

Okrogla miza: ZAKAJ SE BOJIMO BEGUNCEV?

Petra Roter, Samo Uhan, Metka Mencin-Čeplak, Sarah Lunaček in Klemen Ploštajner; moderira Peter Stanković

Ob prihodu beguncev z Bližnjega vzhoda se na veliko govori o »begunski krizi«, pri čemer pa je v resnici kritično nekaj drugega: naš odziv nanje. V družbi se je razširila psihoza strahu in sovraštva, mediji o dogajanju poročajo v kar najbolj katastrofičnih terminih. Na okrogli mizi bo skupina strokovnjakov in strokovnjakinj poskušala ugotoviti, od kod strah pred begunci oziroma koliko je ta povezan s splošnejšim strahom pred tujim, pristranskim razumevanjem tujosti (tujci z Zahoda so vedno dobrodošli, tisti z Vzhoda pa so »nevarnost«, »grožnja«), zgodovino zahodnih stereotipnih prikazov Orienta in podobno.

18h 

Otvoritev umetniške instalacije »boŽIČNA osvetlitev« – Živa Božičnik

18h–22h 

Družabna manifestacija: Z GLASBO PROTI STRAHU

Koala Voice, Narat, Your Gay Thoughts, Borghesia, N'toko, Mirko, Damir Avdić, Gušti, Kombinatke, Napravi mi dete, Natriletno kolobarjenje s praho, Autodafe, SunnySun, Sherzer Brigade

VSEBINA DELAVNIC

12h–14h


Digitalni laboratorij za diagnozo in analizo strahu

vodita Tanja Oblak Črnič in Eva Vrtačič

Delavnica je namenjena ekspresijam, osebnemu izkustvu in samo-refleksiji različnih vzorcev in aspektov strahu v današnji kulturi. V iztočnici delavnice se bomo spraševali, kaj strah je, česa se bojimo in zakaj? V čem so sodobne oblike strahu posebne in kako so vpete v družbeni in kulturni kontekst, kaj generira strahove in kako? Udeleženci delavnice se bodo pri tem seznanili z digitalno platformo »laboratorij za diagnosticiranje strahov« z namenom detekcije in posledične analize, česa nas je danes sploh strah. Posamezniki bodo skozi različne forme izrazili lastna stališča o strahu, fobijah in problemih, povezanih z njimi: skozi pisanje kratkih izjav, esejev, blogov, kot tudi skozi vizualno govorico fotografij, video posnetkov, spletnih povezav itd. Aktivnejši udeleženci bodo lahko s svojimi idejami in rešitvami pripomogli k nadgradnji obstoječe platforme z novimi rubrikami in vmesniki, možen pa bo tudi neposreden odziv na druge aktivnosti znotraj celodnevnega dogodka.

Zakaj se bojimo muslimanov?

vodijo Aleš Črnič, Anja Zalta in Nadja Furlan Štante

Naš odnos do beguncev_k, ki v zadnjih tednih množično prečkajo ozemlje Slovenije, je močno zaznamovan s predsodki in strahom. Ta se očitno zgošča okoli njihove večinske religijske pripadnosti, tj. okoli islama. Kje so razlogi za to? Gre primarno za zgodovinske antagonizme med krščanskim in islamskim svetom? Izvirajo strahovi še vse od križarskih časov in kasneje turških vpadov? Ali pa imajo sodobnejše korenine? Je islam res nasilna religija, sovražna do temeljnih postulatov zahodne kulture? Kako uspešno integrirati muslimanske begunce v to kulturo? Na ta in sorodna vprašanja bomo diskutirali tudi (s pomočjo komunikacijskih tehnologij) z eminentnimi tujimi gosti prek skypa, študentje_tke in dijaki_nje pa bodo imeli_e priložnost aktivno preizprašati svoje predstave o islamu in njegovem odnosu do naše družbe.

teRAPija humanizma – hip-hop delavnica

vodi Mirko (Vorkapič)

Rap je verjetno najbolj neposreden način izražanja stališč in pogledov skozi glasbo. Ker forma izvira iz depriviligiranega in eksploatiranega okolja, izvajalec pogosto iz stiske, obupa, jeze in razočaranja stopi onkraj politične korektnosti. Zaznamujeta ga iskrenost in pristnost. Ker gre za glas ulic, za odmev z dna družbene lestvice, je v osnovi antikapitalističen, emancipatoren in protirasističen. Na delavnicah bomo na kratko spoznali zgodovino hip-hop kulture, ki je temeljna za razumevanje hip-hopa kot načina življenja. Govorili bomo o vlogi rapa in ostalih elementov HH v današnjem času, ko Evropo in svet pretresata begunska kriza ter »vojna proti terorizmu«. Ob koncu pa bomo v praksi poskušali postati rimoklepači in skozi kolektivno akcijo sestaviti besedilo pesmi na temo antirasizma. 

14h–16h

Zgodbe od ljudi za ljudi – medkulturna delavnica

vodi Ksenija Šabec, sodelujejo tudi gosti

Delavnica bo zasnovana na principu pripovedovanja življenjskih zgodb. Štirje povabljeni govorci_ke bodo govorili o svoji izkušnji migracije/begunstva, razlogih odhoda iz svoje države in razlogih prihoda v Slovenijo (ali kam drugam), življenju, študiju in/ali (ne)delu v Sloveniji, odnosih z večinskim prebivalstvom, odnosih drugih do njih, stereotipih, morebitni izkušnji diskriminacije, rasizma, etnocentrizma in svojih občutjih, pri čemer je prepuščeno govorcu_ki, katerih vsebin se bo dotaknil_a. Vsaka od zgodb bo trajala približno 15 minut. Na koncu bo sledila še krajša razprava s prisotnimi udeleženci dogodka.

Begunci v medijih: prepoznajmo probleme in spremenimo poročanje

vodita Andreja Vezovnik in Gorazd Rečnik

Medijska delavnica se bo v prvem delu osredotočala na pridobivanje kritičnih kompetenc za branje medijskih tekstov, ki obravnavajo “begunsko problematiko” na stereotipen, ksenofoben, nacionalističen, rasističen ipd. način. V drugem delu se bodo udeleženci_ke skozi primer dobre novinarske prakse podajanja novinarskih zgodb o “begunski problematiki”, lotili snovanja kratkih novinarskih zgodb, ki bodo nato objavljene na spletnem portalu dogodka. Udeleženci_ke delavnice bodo aktivno sodelovali tako v procesih kritičnega razumevanja novinarskih zgodb, kot tudi v njihovem pisanju.

Velike mednarodne selitve: politični, gospodarski in okoljski razlogi

vodita Maja Bučar in Marko Lovec

Na delavnici bomo obravnavali različne razloge za premike prebivalstva. Ljudje bežijo zaradi notranjepolitičnih in regijskih varnostnih kriz, ki smo jim priča danes in iščejo varno zatočišče v državah z mirnejšim, demokratičnim in bolj humanim režimom. Svet je hkrati priča rastočemu razkoraku v dohodkih: revnejši postajajo vse revnejši, možnosti za preživetje pa je ob skromnih priložnostih za zaslužek na obrobju vse manj. Tudi zato ljudje odhajajo »s trebuhom za kruhom«, kot so nekoč iz evropskih držav, danes iz manj razvitih držav. Vse bolj na selitve vplivajo tudi okoljski dejavniki: podnebne spremembe s sabo prinašajo siromašenje zemlje, poplave, suše, vse to pa vodi v zaostrene pogoje za preživetje. Na delavnici si bomo ogledali današnje stanje, predvsem pa napovedi, ki dajejo mednarodnim selitvam povsem nov, dolgoročni in izjemno velik pomen tako za ljudi, ki se in se bodo selili kot za tista okolja, kamor jih bo najbolj verjetno vodila pot.

Zoper sovražni govor na zidovih – grafitarska delavnica

vodita Nina Perger in Mitja Velikonja

Skozi grafite in street art se odražajo, obenem pa tudi ustvarjajo asimetrična družbena razmerja moči in antagonizmi med različnimi družbenimi skupinami. V aktualni situaciji begunske krize lahko spremljamo povečevanje diskurza sovraštva in izključevanja na eni strani in pozive k solidarnosti na drugi. Na delavnici bomo spoznavale_i in nadgrajevale_i veščino nevtraliziranja sovražnega govora v grafitih, uperjenega proti begunkam in beguncem, torej njegovo transformacijo s tehniko kontra-naracije, s pomočjo katere se z minimalnimi besednimi in likovnimi preigravanji sovražni govor spremeni v govor spoštovanja, emancipacije in solidarnosti.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 24. november 2015