Skoči do osrednje vsebine

Predavanje prof. dr. Marie Todorove: Kako pristopiti k raziskovanju Balkana?


KDAJ: 13. 1. ob 17.00

KJE: UL FDV, predavalnica 21

Ena ključnih metodoloških dilem v raziskovanju je izbira pojmovnega aparata. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z Balkanom, pogosto črpajo iz vplivnih diskurzov in kategorij s sosednjih področij in disciplin. Nekatere od teh konceptov prof. dr. Maria Todorova opredeli kot ustrezne npr. imperij in imperialnost, marginalizacijo in perifernost, obseg, moč, odvisnost, prepletenost itd. Drugi pa se zdijo manj primerni ali celo problematični.

V predavanju bo predavateljica obravnavala dva vplivna, a metodološko sporna trenda v sodobnih balkanskih študijah. Prvič, osvetlila bo, kako pristopiti k pojmoma »imperij« in »kolonializem« ter njunim izpeljankam, kot so: postkolonialno, postkolonialnost, neokolonialno, kvazikolonialno, dekolonizacija, transkolonialnost, imperializem, imperialnost, medimperialnost itd. Posebej se bo posvetila vsesplošni rabi in funkciji pojma dekolonialnosti, ki je v zadnjem času postal vseprisoten. Drugič, analizirala bo uporabo pojma »rasa« in teorij rase na Balkanu ter polemike, ki jih je ta pristop sprožil. V tem kontekstu bo zagovarjala premišljeno uporabo koncepta »rasizacije«, kot ga je v drugačnem okolju teoretsko oblikoval Loïc Wacquant. 

O predavateljici: Maria Todorova je ugledna zgodovinarka in profesorica zgodovine, najbolj znana po svojem prelomnem delu o balkanskem zgodovinopisju in identiteti. Rodila se je v Bolgariji, doktorirala na Univerzi v Sofiji, pozneje pa se je uveljavila na mednarodni akademski sceni in zasedala mesta na vodilnih univerzah, med drugim na Univerzi Illinois v Urbana-Champaignu.

Todorova v svojem najvplivnejšem delu Imagining the Balkans (1997) kritično preučuje zahodno dojemanje Balkana; delo je postalo temeljno besedilo postkolonialnih študij in študij jugovzhodne Evrope. Njene raziskave se osredotočajo na nacionalizem, zgodovinski spomin in politiko reprezentacije v regiji ter pomembno prispevajo k interdisciplinarnim razpravam o identiteti in kulturni zgodovini.

Prejela je tudi številna akademska priznanja in štipendije, kar priča o njenem mednarodnem vplivu. Poleg znanstvenega dela aktivno mentorira mlade raziskovalce in spodbuja medkulturni dialog. Njeni prispevki še naprej oblikujejo globalno razumevanje preteklosti jugovzhodne Evrope in njenega mesta v sodobnem svetu.

 

Odprto predavanje je del cikla mednarodnih gostovanj na doktorskem programu, kjer izbrani strokovnjaki predstavljajo aktualne raziskovalne tematike s področja teorij družbe. 


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 07. januar 2026