Kdo ima več znanja o COVID-19 – gledalci TV ali uporabniki spletnih socialnih omrežij? Ali digitalni mediji nosijo del odgovornosti za odklonilen odnos do cepljenja? Kako je pandemija COVID-19 vplivala na učenje na daljavo v družinah z nižjimi dohodki? Kakšna je vloga neenakosti v digitalnih veščinah pri mobilizaciji socialne opore starejših odraslih? Kako algoritmi oblikujejo našo spletno izkušnjo?
To so le nekatera od ključnih vprašanj, o katerih so priznani mednarodni znanstveniki s področja raziskovanja digitalnih neenakosti, internetnih študij in družboslovne informatike razpravljali na simpoziju Digitalne neenakosti v postpandemičnem svetu. Simpozij je potekal v četrtek 15. junija na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani v organizaciji tamkajšnjega Centra za družboslovno informatiko.
Mediji, znanje o COVID-19 in odnos do cepljenja
Dr. Eszter Hargittai (Univerza v Zürichu) je v okviru nacionalnih raziskav, opravljenih v ZDA, Italiji in Švici, razkrila povezavo med uporabo medijev, medijskimi veščinami in znanjem o COVID-19. Ugotovila je, da imajo največ znanja o COVID-19 posamezniki, ki imajo dostop do interneta v gospodinjstvu in imajo hkrati visoko stopnjo medijskih veščin. Ključni vir informacij o COVID-19 za javnost je bila televizija, še posebej v Švici. Tisti, ki so se med epidemijo na televizijo zanašali kot glavni vir informacij, so imeli najboljše znanje o COVID-19, nasprotno pa so tisti, ki so za glavni vir informacij smatrali Twitter in imeli nižje medijske veščine, pokazali manj znanja. Ugotovitve kažejo, da lahko posamezniki prejmejo napačne informacije, če se zanašajo izključno na družbena omrežja, zlasti če jim primanjkuje medijskih veščin.
Vpliv medijev v času COVID-19 je preučeval tudi Dr. Grant Blank (Univerza v Oxfordu). Osredotočil se je na perečo temo oklevanja do cepljenja. Pojasnil je, kako je cepljenje postalo politizirana tema, kako so posledično do cepljenja mnogi bili sumničavi, še posebej tisti s skrajnimi političnimi prepričanji. Njegova raziskava je pokazala, da spremljanje novic prek televizije poveča iskanje dodatnih informacij, povezanih s cepljenjem, kar poveča pripravljenost za cepljenje. Pri iskanju dodatnih informacij je največjo vlogo imelo spremljanje popularnih televizijskih programov, najmanj pa konservativnih televizijskih programov. Ta odkritja poudarjajo potrebo po ozaveščanju ter spodbujanju iskanja zanesljivih informacij.
Vpliv pandemije na učenje na daljavo in mobilizacijo socialne podpore
Dr. Bianca Reisdorf (Univerza Severne Karoline v Charlotte) in Dr. Anabel Quan-Haase (Univerza Zahodnega Ontaria) sta preučevali različne vidike digitalnih neenakosti in njihov vpliv na naše vsakdanje življenje. Dr. Bianca Reisdorf je pojasnila, kako je pandemija vplivala na učenje na daljavo med družinami z nižjimi dohodki ter izpostavila pomen medgeneracijskega tehnološkega vodenja – kako starši pomagajo otrokom in kako otroci pomagajo staršem. S primerjavo podatkov iz let 2015 in 2021 je ponazorila, da se prakse izmenjave medgeneracijske pomoči niso spremenile in so bile prisotne že pred pandemijo. Raziskava Dr. Anabel Quan-Haase je izpostavila pomen digitalnih veščin med starejšimi odraslimi pri spopadanju z ukrepi za zajezitev pandemije COVID-19. Tisti z boljšimi veščinami pred pandemijo so lažje prevzeli nove digitalne storitve in tako lažje ohranjali stike z drugimi. Izsledki njene raziskave so pokazali tudi, da starejši odrasli pomoč s tehnologijo razumejo kot pomemben del socialne opore. Izsledki obeh študij ponujajo pomembna izhodišča za razvoj civilnodružbenih in političnih programov, ki bodo okrepili digitalne veščine in omogočili posameznikom lažjo mobilizacijo socialne opore v prihodnjih kriznih situacijah, kot je bila pandemija COVID-19.
Digitalna zasebnost in algoritmi
Dr. Philipp K. Masur (Svobodna univerza v Amsterdamu) je izpostavil pomembne razlike v pismenosti o spletni zasebnosti med različnimi starostnimi skupinami. Ugotovitve kažejo, da pismenost narašča s starostjo do približno srednjih let, potem pa začne močno upadati. To kaže na potrebo po dodatnem izobraževanju (naj)mlajših in (naj)starejših uporabnikov interneta, saj bodo le tako lahko razumeli tveganja njihovi zasebnosti na spletu ter se pred takšnimi tveganji tudi ustrezno zaščitili.
Izsledke raziskave, ki je preučevala odnos med digitalnimi neenakostmi in algoritmično pismenostjo, je predstavil Dr. Andraž Petrovčič (Univerza v Ljubljani). Raziskava je pokazala, da so vse tri ravni digitalne neenakosti – pomanjkanje dostopa, pomanjkanje veščin ter manjše koristi od uporabe interneta – v Sloveniji še vedno močno prisotne. Rezultati so tudi pokazali, da osebe, ki se manj zavedajo prisotnosti algoritmov na spletu in jih slabše razumejo, tudi manj uporabljajo raznovrstne spletne storitve in posledično od uporabe interneta pridobijo manj koristi. Raziskava tako izpostavlja pomembnost algoritmične pismenosti in kaže, da je za premagovanje digitalnih neenakosti nujno nasloviti tudi ta vidik.
Na okrogli mizi so vsi govorci tudi razpravljali o ključnih družbenih izzivih, s katerimi se soočamo v postpandemičnem digitalnem svetu. Strinjali so se glede pomena razvoja digitalnih veščin za vse generacije, oblikovanja intervencij za digitalno opismenjevanje različnih skupin prebivalcev, grajenja ozaveščenosti o pomenu spletne zasebnosti in vlogi algoritmov pri oblikovanju naših izkušenj z uporabo interneta. V svetu, kjer je internet nepogrešljiv del našega vsakdana, je ključno razumeti omenjene vidike, saj le tako lahko naslovimo neenakosti, ki jih s sabo prinaša nenehen razvoj digitalnih tehnologij in internetnih storitev.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 26. junij 2023 | v kategoriji: Raziskave, Dogodek