Novinarska konferenca ob izidu knjige Digitalni begunci. Transformacije migracijskih poti ali ko pametni telefon nadomesti kovček.


V torek, 30. junija, je na Fakulteti za družbene vede UL potekala novinarska konferenca ob izidu knjige Digitalni begunci. Transformacije migracijskih poti ali ko pametni telefon nadomesti kovček. Poleg avtoric doc. dr. Simone Zavratnik in dr. Sanje Cukut Krilić, sta o delu spregovorila tudi zasl. red. prof. Maca Jogan in recenzent izr. prof. dr. Drago Kos.

Delo temelji na sintezi empirije in teoretskih predpostavk o družbeno sprejetih predstavah o migrantih oziroma beguncih in begunkah. Avtorici sta poudarili predvsem pomen raziskovanja vidikov mobilnosti skozi terensko aktivistično prizmo.

Ugotavljata, da se kljub globaliziranemu svetu, mreženju in novim tehnologijam pomen nacionalnih držav ne zmanjšuje, temveč se ta kvečjemu povečuje. Tehnologije omogočajo neskončno povezljivost, hkrati pa vsakodnevno življenje še vedno ostaja stvar nacionalne države, ki ohranja diskurz domačega in tujega. Države se omejujejo z mejami, ki so selektivno prehodne. Pred koronakrizo se je prehodnost navezovala predvsem na prišleke, medtem ko je epidemija pokazala, kako različni tipi kriz rekonstruirajo mobilnost in meje same. Poleg tega sta analizirali javno mnenjske podatke o odnosih do tujcev med leti 2002 in 2016, pri čemer sta ugotovili, da se stališče do migrantov spreminja skozi različne družbene krize, kot so migrantska, ekonomska in zdravstvena. Temeljna zaznava je, da je javno mnenje v odnosu do migrantov polarizirano, kar interpretirata kot optimistično, saj to dopušča prostor možnostim in podpori beguncem in begunkam. Ob vprašanju meja in mobilnosti sta poudarili pomen spola, spolne usmerjenosti in ranljivost kot dejavnike upravičevanja begunstva na eni, in t. i. neupravičenega begunstva na drugi strani. Analiza javnega mnenja je namreč pokazala distinkcijo med 'legitimnimi' in 'nelegitimnimi' begunci, ki se v večji meri kaže v diskurzu, ki legitimnega begunca označuje kot ranljivega, nemočnega in revnega, v to kategorijo apriori uvršča tudi ženske in otroke, medtem ko se predstave o nelegitimnih beguncih v večji meri povezujejo z mlajšimi moškimi s premoženjem in mobilnim telefonom.  

Pametni telefon je temeljni označevalec sodobnih migracij in je v tem smislu nadomestil tradicionalno predstavo potovanja s kovčkom – sodobni migrant išče poti, jih navigira, poizveduje o prehodih, preprekah na poteh itd. s telefonom. Telefon je neke vrste prenosni arhiv, s katerim vsakodnevno potujemo, v njem pa so vse informacije in osebna zgodovina migranta. V tem smislu je najbolj pomemben spremljevalec današnjih nomadov v globalnem omrežnem svetu – najsi gre za begunce, migrante, turiste. Tu ni razlik. Globalna mobilnost je definirana s tehnologijami in seveda se je »smartphone revolucija« dotaknila migracij, oziroma je mednarodne migracije korenito transformirala. Pri pametnem telefonu pa je seveda razlika, kako javnost zazna, sprejema in reagira na begunca kot imetnika pametnega telefona – pogosto ga zazna kot nepravega begunca. Avtorici menita, da ne gre za specifičen odziv Slovenije, temveč prepoznaven del evropskih politik na schengenski periferiji, ki z digitalnimi tehnologijami vedno bolj nadzorujejo in omejujejo gibanje prebivalstva preko meja nacionalnih držav. Poleg naraščajoče registracije in popisovanja posameznikov in njihovega gibanja, pa se je na balkanski migracijski poti vzpostavila še praksa uničevanja sledi o gibanju ljudi na poti preko brisanja e-sledi, ki se najbolj izrazito kaže prav v praksi uničevanja pametnih telefonov. Odvzet, uničen telefon pomeni izbris prisotnosti in nekakšno brisanje identitete potencialnega prosilca za azil.

Opravka imamo torej z dvojnostjo digitalnih tehnologij, ki po eni strani opolnomočijo ljudi na poteh, po drugi strani pa so vir nadzora. Gre za dejstvo, da se v istem virtualnem prostoru giblje več akterjev: migranti, ki iščejo poti, države, ki jih nadzirajo, multinacionalke, ki tehnologije prodajajo in mednarodne organizacije, ki spremljajo poti in dogajanje na terenu. Zato je dejstvo, da so sodobne migracijske poti toliko teritorialne kot so tudi virtualne.

Recenzent izr. prof. dr. Drago Kos je ob tem poudaril pomen zavzemanja strokovnega prostora pri obravnavi migracij kot pomembne teme, ki se je zaostrila s pojavom nacionalne države kot ključne institucije. Regulacija vstopa in izstopa je tako postala ključni ideološki mehanizem delovanja države. Poudaril je še, da se mora strokovni diskurz približati javnosti z naslavljanjem in opozarjanjem na realne težave, ki nastanejo z interpretacijo migracij v nestrokovnem prostoru. V tem smislu je knjiga pripomogla k strokovni, pravni in solidarnostni obravnavi tematike. Po recenzentovih besedah močno težo nosi zavedanje o osebnih, individualnih izkušnjah in zgodbah ter pomen strokovnega in milejšega pristopa pri obravnavi migracij in vpletenih posameznikov.  Zasl. red. prof. Maca Jogan je opozorila na vidik družbene ranljivosti, ki je stvar omejevalnih in vedno bolj restriktivnih politik, ki ne nudijo varnosti migrantom (in državljanom), ter se osredotočajo na varnost s perspektive nacionalne države.

Ob koncu formalnega dela pogovora sta avtorici predstavili blog »#Ostanidoma, migracije, begunci in Covid-19« ki je nastal v času epidemije in se ukvarja s temo doma, ko tega nimaš. Opozarja na dejstvo, da virus ne pozna meja. Tu gre predvsem za begunce in migrante, ki v času epidemije niso bili deležni ustrezne oskrbe in niso imeli pogojev ostati doma.

Predstavitvi knjige je sledil sproščen pogovor ob kavi in izmenjava mnenj o trenutni, nekdanji ter politični in družbeno ekonomski situaciji v prihodnosti.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 30. junij 2020 | v kategoriji: Za medije, FDV