Uspešno izvedeni akademski seminar “​​Slovenia and China: reflecting back and beyond 30 years of cooperation”

V sredo, 8. decembra 2021 med 9. in 15.30 uro smo v okviru Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo izpeljali akademski seminar “Slovenia and China: reflecting back and beyond 30 years of cooperation”. Seminar je potekal v sodelovanju s Kitajsko akademijo družbenih znanosti in s podporo Veleposlaništva Republike Slovenije v Pekingu.

Namenjen je bil izmenjavi mnenj med slovenskimi ter kitajskimi raziskovalci ter obeleženju dosedanjih raziskovalnih stikov, v letu 2022 pa tudi slovensko-kitajsko bilateralno sodelovanje praznuje tridesetletnico. Za namen seminarja smo zasnovali širok presek tematkih pogovorov od političnega do ekonomskega sodelovanja, pa tudi umetnosti in tehnologije. 

Ob 9. uri smo pričeli z uvodnimi nagovori.

 

●  Dekanje Filozofske fakultete, prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

●  Dekana Fakultete za družbene vede, prof. dr.  Iztoka Prezlja

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

●  Direktorja Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo, prof. dr. Zlatka Šabiča

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

●  Direktorja Inštituta za evropske študije, Kitajska akademija družbenih znanosti, prof. dr. Fenga Zhongpinga

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

●  Namestnika direktorja Inštituta za evropske študije, Kitajska akademija družbenih znanosti, prof. dr. Chena Xina

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Med 9.30 in 10.15 uro je potekal pogovor med tremi znanstveniki z naslovom “30 let sodelovanja: naslovljene in izgubljene priložnosti”.

9:30 – 10:15 Pogovor A

 

Skozi pogovor so akademiki naslovili 30. obletnico medsebojnega sodelovanja “velikega petelina in malega piščanca”, kako viidjo izzive in prednosti majhne države v primerjavi s politično in gospodarsko velesilo ter kako takšno neskladje vpliva na njune medsebojne odnose. Naslovili so tudi najpomembnejša področja, s katerimi se morata obe državi soočiti, da v prihodnosti razširita svoje sodelovanje. Vodja pogovora prof. dr. Jana Rošker se je s prof. dr. Fengom dotaknila tudi vloge konfucijanskega preporoda na Kitajskem in morebitnega vpliva modernizacije s kitajskimi značilnostmi na mednarodne odnose, s prof. dr. Svetličičem pa premagovanja medkulturnih razlik in vsesplošnega pomanjkanja znanja o Kitajski v Evropi ter pomembnosti študija tako humanistike, kot mednarodnih odnosov, pri naslavljanju tega problema.

Seminar se je nadaljeval s panelom, ki je obeležil semester slovenskega predsedovanja Svetu EU.

10:15 – 11:15 Okrogla miza A

 

Pod vodstvom moderatorja dr. Burgerja, so se panelisti dotaknili prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU, s posebno pozornostjo tematiki Zahodnega Balkana. Raziskovalci s Kitajske akademije družbenih znanosti so poudarili, da je vstop držav Zahodnega Balkana v Evropsko Unijo tudi ena izmed prioritet Kitajske, ki si na tem geografskem področju želi večjega gospodarskega razcveta. Živahen pogovor je stekel tudi ob vprašanju o sprejetju investicijskega sporazuma med EU in Kitajsko (CAI - Comprehensive Agreement on Investment) ter strateške vloge Kitajske in EU v prihodnjih letih. 

 

Po kratkem odmoru, je sledila tematsko sledeča razprava o vplivu Covida-19 na družbo, države in organizacije. Mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, Tea Teodora Ristevska je vodila pogovor med štirimi panelisti, ki so se strinjali, da je za upravljanje pandemije Covid-19 potrebna globalna strategija, ki presega kitajsko strategijo (nevarnosti je treba odpraviti ali strategijo ničelne tolerance) ali evropsko strategijo (preoblikovanje koncepta grožnje). Poudarili pa so, da ne obstaja univerzalna rešitev za krizno upravljanje, še posebej glede na to, da v različnih družbah obstajajo različne kulture. Kljub temu bi se morala vsaka država učiti od drugih: tako za učinkovito koriščenje do sedaj uspešnih orodij za krizno upravljanje, kot iz njihovih napak. 

12:15 – 13:15 Okrogla miza B

 

 

Sledila sta dva pogovora, ki sta se odvijala paralelno, na tematiko umetnosti in urbanizma:

Potovanje onkraj: prečkanje duševnih in fizičnih razdalj skozi umetnost

Potovanje onkraj: rekonstrukcija skupnostnega prostora

13:15 – 14:00 Pogovor B in C

 

Obe diskusiji sta bili izvedeni v intimnem formatu pogovora med dvema strokovnjakoma. 

Pogovor s področja umetnosti je naslavljal premostitev razdalj skozi umetnosti, tako fizičnih, kot tistih mentalnih, kar je v času pandemije Covid-19 še posebej pomembno. Diskusija je zajela delo umetnice Huiqin Wang, njeno sodelovanje s kitajskimi in evropskimi umetniki in razliko med slovenskim ter kitajskim slikarskim prostorom. Na eni strani, umetnica živi v Sloveniji in uporablja slovenske like, Kitajska pa je njen izvor navdiha. Predstavila je svoji knjigi o popotnici Almi Karlin in astronomu ter znanstveniku Ferdinandu Avguštinu Hallersteinu, kjer je uporabila kitajske tehnike za ponazoritev svetovnih poti pomembnih slovenskih osebnosti na Kitajskem. Umetnost ima, tako po mnenju umetnice Wang, kot mag. Voljč, svoj prostor in svoj unikaten jezik, neodvisen od državnih meja. 

Pogovor s področja urbanizma je potekal med arhitektoma prof. dr. Huijev Wangom ter prof. dr. Jurijem Sadarjem. Prof. dr. Wang je uvodoma predstavil projekt bralnega paviljona v vasi Jinghong v Yunanu, kjer so arhitekti v dolgem procesu pogajanja z lokalnim prebivalstvom prišli do oblike paviljona, ki je v skladu s tradicionalno arhitekturo in krajino. V projektu postavitve bralne instalacije v ruralnem okolju sodeluje tudi Veleposlaništvo Republike Slovenije v Pekingu, v okviru krovnega projekta Europe Readr. Prof. dr. Jurij Sadar je predstavil projekt Lake House, ki je nastal v provinci Jiangxi in naslavlja kreacijo hiše umetnika v umetniški skupnosti, oz. umetnika, ki vodi umetniško akademijo. Tudi v tem projektu gre za združevanje tradicije in modernosti, kar se kaže tako v materialih, kot v pohištvu ter dizajnu hiše - hiša združuje slovensko in kitajsko atmosfero. Gre za projekt, ki bi združeval ruralno (vaško) okolje in kozmopolitansko, metropolitansko skupnost, ki hišo naseljuje. 

 

V zadnjem panelu so se panelisti spraševali, kako doseči cilje digitalizacije skozi sodelovanje v znanosti. Vodja pogovora, doktorski kandidat TIlen Gorenšek, je pogovor odprl z vprašanjem o dosedaj uspelih poskusih in najvidnejših dosežkih slovensko-kitajskega sodelovanja na področju znanosti v zadnjih tridesetih letih. Dr. Košmerlj in njegova ekipa je skozi sodelovanje v OECD razvila merljiv graf znanstvenega sodelovanja med državami, ki pokaže, da je sodelovanje s Kitajsko precej obsežnejše, kot le posamezni uspešni primeri, medtem, ko je dr. Aristovnik kot projekt dobre raziskovalne prakse izpostavil natečaje ARRS, ki organizirajo možnost znanstvenega sodelovanja med slovenskimi in kitajskimi univerzami. Poudaril je, da se pri tem ne učijo le kitajski znanstveniki, temveč predvsem slovenski akademiki od kitajskih. Izpostavil je tudi, da geostrateške napetosti med EU, ZDA in Kitajsko vplivajo tudi na znanstveno sodelovanje in ga zavirajo. Dr. Sun je pri tem poudarila, da je tekmovalnost med EU in Kitajsko na področju digitalne ekonomije neizbežna, vendar pa ne more nadomestiti ali zavirati sodelovanja v znanosti na področju digitalizacije. Ko pa pride do dejavnikov, ki zavirajo sodelovanje v znanosti, so znanstveniki izpostavili pomanjkanje sredstev oz. denarja za znanost in razvoj, kjer tako Slovenija kot Kitajska zaostajata. Kot slovenski faktor so izpostavlili tudi pomanjkanje kadrov v znanosti (posledica pomanjkanja sredstev), kar ustvarja neenako situacijo med Slovenijo in drugimi državami. Seveda pa je trenutno najpomembnejši faktor pandemija, ki ustavlja sodelovanje v živo, virtualno sodelovanje pa je obremenjeno z nezaupanjem, medkulturnimi razlikami in konec koncev, radikalno različnimi časovnimi pasovi. Dr. Aristovnik je ugotovil, da je trenutno virtualno sodelovanje manj intenzivno, kot je bilo pričakovano in kot so načrtovali glede na predhodne znanstvene projekte, ki so potekali v Ljubljani in Pekingu - v živo. Tudi dr. Cai, kot dr. Sun sta se strinjala z dejstvom, da je zaupanje najpomembnejši faktor, ki vpliva na sodelovanje med obema državama. 

14:15 – 15:15 Okrogla miza C