Uspešno izpeljan webinar: Tajvanski model odziva na virusno krizo in lekcije za Slovenijo


Med nedavnim izbruhom Covid-19 so se številne države znašle v središču pozornosti zaradi (ne)učinkovitega odziva na virus. Tajvan bi naj bil soočen z eno najglobljih kriz, povezanih z virusom, zaradi bližine in vezi s Kitajsko, kjer je izbruh povzročil popolno zaustavitev Wuhana. V nasprotju s pričakovanji pa je Tajvan ohranil nizko število primerov Covid-19. Med 23,80 milijoni prebivalcev je Tajvan opravil 73.601 testov in zabeležil le 443 okužb, ter zgolj 7 smrti. Za primerjavo je Slovenija med 2 milijonoma prebivalcev opravila 84.748 testov, zabeležila 1.485 primerov in kar 109 smrti (podatki 9. junija 2020). Kako je Tajvan lahko ohranil tako nizko število okužb in smrti? Kako bo kriza Covid-19 vplivala na položaj Tajvana v mednarodni skupnosti in na njegovo prihodnost?

Ta vprašanja smo naslovili na okrogli mizi »Tajvanski model odziva na virusno krizo in lekcije za Slovenijo«, ki je potekala 9. junija 2020 v obliki seminarja na Zoomu. Na spletnem seminarju, ki sta ga organizirala Center za tajvanske študije Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete in Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo, so govorci primerjalno predstavili odziv Slovenije in Tajvana. Po govorih asist. prof. Saše Istenič Kotar (vodja Centra za tajvanske študije, FF, Univerza v Ljubljani) in prof. dr. Zlatka Šabiča (Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede, Univerza v Ljubljani, vodja Raziskovalnega centra za Vzhodno Azijo) so sledile kratke predstavitve različnih stališč gostujočih govorcev. Kristina Nadrah, mag. farm., dr. med. (Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Univerzitetni klinični center Ljubljana), je spregovorila o slovenskem pristopu ter uspehih in izzivih, prof. dr. Ruby Yun-Ju Huang (黃韻 如), dr. med. (College of Medicine, National Taiwan University; Department of Obstetrics & Gynaecology, National University of Singapore) in nj. eksc. Liang-Yu Wang (王良玉), predstavnica Tajvana v Ženevi, Švica, pa o tajvanskem odzivu. Nazadnje je ga. Zorana Baković (dopisnica slovenskega dnevnika Delo, strokovnjakinja za Azijo) govorila o posledicah, ki jih bo imel izbruh Covid-19 za Tajvan in mednarodno skupnost.

Odziv Tajvana se je od drugih držav ločil predvsem po pristopu s transparentnostjo. Stanje okužb, odzivov in priporočil za javno zdravje se je stalno posodabljalo, vsi podatki pa so bili javno dostopni. Z zagotavljanjem takšne preglednosti je bila vlada sposobna krizo obvladati s popolnim zaupanjem svojih državljanov, celo z nekaterimi omejitvami, ki v Sloveniji morda ne bi bile mogoče. Poleg tega je Tajvan ena najbolj digitaliziranih držav, kar je zdravstvenemu sistemu omogočilo nemoteno delovanje, saj je večino operacij in storitev, ki jih potrebujejo posamezniki, mogoče izvajati prek spleta, kar zagotavlja nadzor širjenja virusa. Napor je bil vložen tudi v izobraževanje javnosti ne le o virusu in njegovem prenosu, temveč tudi o pravilnem obnašanju, kako nositi maske in preprečiti širjenje. Ena najbolj ranljivih populacij na Tajvanu so delavci migranti, ki živijo v domovih in so visoko izpostavljeni možnosti okužbe s Covid-19. Tako je Tajvan dal poseben poudarek na pomoči ranljivemu prebivalstvu in ga tako zaščitil pred virusom.

Kljub temu, da Tajvan ni član Svetovne zdravstvene organizacije, mu je uspelo hitro obvladati pandemijo, in lahko nudi lekcije celemu svetu. To je prispevalo k mednarodni podobi Tajvana kot razvite, odprte in napredne družbe z visoko razvitim tehnološkim sektorjem. Vendar je prihodnost Tajvana še vedno negotova, saj je kriza Covid-19 prizadela tudi ravnotežja moči v mednarodni skupnosti, pa tudi odnose med Tajvanom in akterji, kot so Kitajska, EU in ZDA. Trenutno ni možno vedeti, ali se bo status quo v Tajvanu spremenil, vendar moramo odnose med Kitajsko in EU pozorno spremljati.

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 09. junij 2020 | v kategoriji: EARL