"Umetna inteligenca in nadzor" - poročilo z drugega predavanja v seriji pogovorov o vlogi umetne inteligence v svetu


 

V petek, 28. februarja je v okviru Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo potekala že druga v seriji petkovih razprav o umetni inteligenci. Razpravo z dr. Natašo Pirc Musar je vodil Tilen Gorenšek, doktorski študent organizacijsko-kadrovskih študij na Fakulteti za družbene vede, tekla pa je o povezavi med zasebnostjo in razvojem umetne inteligence.

 

Pogovor med gostoma se je dotaknil različnih aspektov povezave med nadzorom in umetno inteligenco, najprej pa predvsem vprašanja v kolikšni meri razvoj te tehnologije v duhu večje varnosti zapostavlja človeka ter pomen zasebnosti in težnje po anonimnosti.

 

Države po svetu namreč že uporabljajo ali celo zlorablja orodja za nadzor, ki s pomočjo umetne inteligence spremljajo aktivnosti državljanov – ter jih ob 'napakah' tudi kaznujejo. Dr. Nataša Pirc Musar je pri tem poudarila, da je odstotek ljudi, ki želijo družbi škodovati majhen. Za nadzor 5% ljudi, ki družbi dejansko delajo škodo bomo nadzirali veliko večji del prebivalstva, pri tem pa pozabljamo, da ljudje moramo delati napake, moramo svobodno razmišljati in delovati ter ne biti v stalnem strahu pred posledicami, kar stalno 'biti viden' prinaša.

 

V povezavi z vdorom v zasebnost je razprava tekla tudi o vprašanju tega, kdo si lasti informacije. S centralizacijo digitalnih sistemov se bodo tudi podatki koncentrirali v rokah peščice podjetij, ki bodo gradila telekomunikacijsko infrastrukturo. Jim lahko zaupamo z našimi podatki, ali bodo le-ti izrabljeni za profit? Dr. Nataša Pirc Musar je pri tem izpostavila, da so orodja in aplikacije umetne inteligence etične do te mere, kot je etičen tisti, ki jo je ustvaril – vse informacijske rešitve so namreč lahko podvržene zlorabam.

 

Nazadnje pa sta se razpravljavca osredotočila še na mehurčke enako mislečih in posledice za družbo. Že danes so vsebine na socialnih omrežjih visoko personalizirane za vsakega posameznika, kar zmanjšuje diverziteto mnenj in pogledov na svet, ljudje pa le redko zaidejo izven svojega mehurčka. To ima lahko negativne posledice na demokratični sistem v katerem živimo in ga tudi cenimo.

 

Debata se je zaključila z mislijo dr. Nataše Pirc Musar – v povezavi z zasebnostjo in umetno inteligenco se moramo osredotočiti na tri pomembna vprašanja:

  • Katere probleme hočemo nasloviti z razvojem nove tehnologije?
  • Lahko te probleme enako učinkovito rešimo brez tehnologije?
  • Kakšne posledice in nove probleme lahko ustvari razvoj te tehnologije?

 

Toplo vabljeni na našo tretjo marčevsko razpravo, napovednike lahko spremljate na naši spletni strani, na našem Facebooku ali se naročite na obvestila.

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 05. marec 2020 | v kategoriji: EARL