Razprava o vlogi umetne inteligence v svetu: "Umetna inteligenca in nadzor"


 

 

Napovedujemo drugo v seriji petkovih razprav, s katerimi ozaveščamo o vlogi ter pomenu umetne inteligence v svetu. Serije petkovih razprav bodo potekale na Fakulteti za družbene vede, v okviru Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo.

 

Na januarski razpravi smo spoznali osnove umetne inteligence, priložnosti in nevarnosti, na tokratni pa bomo spoznavali, kako odnos med umetno inteligenco in nadzorom vpliva na ustvarjanje in oblikovanje javnega mnenja.

 

“Umetna inteligenca in nadzor”

Razprava bo potekala v petek, 28. februarja 2020 s pričetkom ob 16. uri v sproščenem vzdušju v prostorih Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo (v bližini učilnice FDV-08).

 

Z nami bo dr. Nataša Pirc Musar, direktorica in partnerica v odvetniški družbi Pirc Musar& Lemut Strle. Pogovor z nekdanjo informacijsko pooblaščenko bo moderiral Tilen Gorenšek, doktorski študent organizacijsko-kadrovskih študij na Fakulteti za družbene vede.

 

 

Z razpravo o umetni inteligenci in nadzorom se odpira nova dimenzija razmišljanja o umetni inteligenci, takšna, ki je povezana s temeljnimi ideološkimi pogledi glede narave in obstoja zasebnosti ter anonimnosti. Tehnološka revolucija namreč v ospredje postavlja vprašanje dostopa do podatkov, ki so sicer temeljnega pomena za dvig kvalitete in interoperabilnosti UI rešitev, po drugi strani pa zapostavlja človeka in pomen zasebnosti ter anonimnosti, ki ju težnja po čedalje večjem dostopu do podatkov predstavlja kot grožnjo in ne kot temeljno človekovo pravico.

 

Tako bomo na razpravi izpostavili naslednja vprašanja:

 

  • Kakšne spremembe povzroča napredek IKT tehnologije v kontekstu nadzora?
  • Kakšne so prednosti, priložnosti, nevarnosti in izzivi nadzora?
  • Na katerih področjih povzroča nadzor največ težav?
  • Ali je npr. merjenje produktivnosti zaposlenih v podjetjih moralno sporna oblika nadzora ali gre zgolj za vzvod/pripomoček/orodje, ki podjetju omogoča kvalitetnejše ocenjevanje svojih zaposlenih?
  • Kakšne so temeljne razlike med uporabo UI za nadzor v javnem oz. državnem     sektorju in zasebnem sektorju?
  • Kje je meja med zdravim nadzorom in problematičnim nadzorom?
  • Kakšen je vpliv nadzora na gospodarstvo?
  • Upoštevajoč globalne trende, kakšna je prihodnost nadzora, v relaciji z UI?

 

Osredotočili se bomo tudi na slovenske vidike:

 

  • Kdo vse v Sloveniji »pooblaščeno« nadzoruje?
  • Katere prakse nadzora so v Sloveniji najbolj sporne?
  • Kaj so največji izzivi in nevarnosti nadzora v Sloveniji?
  • Kakšni so pozitivni vidiki nadzora in kako bi lahko pozitivne vidike dosegli v Sloveniji?
  • Kakšna je prihodnost nadzora v Sloveniji? Se zaradi zgodovinskih, kulturnih in geografskih lastnosti razlikujemo od drugih držav?

 

 

Toplo vabljeni!

 




Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 09. februar 2020 | v kategoriji: EARL