Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo (EARL) je so-organizator mednarodne konference Situations 2021 z naslovom Med Azijo in Evropo: kam gredo primerjalne kulturne študije? Konferenca bo izvedena Ljubljani med 21. in 22. majem 2021 v hibridni obliki (kombinacija spletnih in fizičnih dogodkov). Rok za oddajo raziskovalnih predlogov, ki naj bodo dolgi 4.000 besed, vključno s 100 besed dolgim življenjepisom in 150-besednim povzetkom, je 15. april 2021.
Azija in Evropa sta že dolgo prepoznani kot vir večine religij in filozofij, ideologij in svetovnih nazorov, estetskih stilov in mod, ki so služili oblikovanju klasične antike in so pripravljali pot za prihod moderne dobe. Včasih je bilo to razmerje vzajemno koristno. Na prelomu dvajsetega stoletja so primerjalni zgodovinarji na primer opozorili na način, kako je vaba novega industrijskega in znanstvenega potenciala pomagala dvigniti Azijo, tako kot se je Evropa odprla novim filozofijam arhitekture, umetnosti in oblačenja. V nekaterih časih sta bili celini videti kot tekmeca, dve potencialno sovražni kraji moči in vpliva. V tem pogledu je vojna na Tihem oceanu postala okrajšava za vojaško, ideološko in filozofsko sovraštvo.
Z začetkom drugega desetletja enaindvajsetega stoletja, spreminjajoči se tokovi svetovne moči kažejo, da lahko kateri koli od teh odnosov prevlada nad našo prihodnostjo. Splošno sprejeto mnenje je, da sp se številne prevladujoče gospodarske in politične formacije v industrializiranem svetu - povzeto v dvojnem režimu neoliberalne globalizacije in liberalne demokracije - znašle v krizi legitimnosti brez primere, nova razmerja in konfiguracije moči pa so v porastu.
V tem kontekstu - kakšne vpoglede lahko dobimo o svoji trenutni stiski s ponovnim pregledom izvora modernosti? Kaj nam pokaže analiza poti, ki niso bile ubrane, ali vrednot, ki so bile zavrnjene kot zaostale in nepraktične?
Katere stične točke med evropskimi in azijskimi besedili so se v dobi globalizacije izkazale za najbolj plodne in najpomembnejše? Na katere načine se Azijci in Evropejci še naprej nerazumevajo in napačno predstavljajo - kako sta se orientalizem in okcidentalizem spremenila v sedanji dobi?
Katera so področja afinitete in zbliževanja v kulturah starega sveta, ki so bila spregledana v svetovni kulturi, v kateri še vedno zelo prevladujejo vrednote in pogledi na novi svet, tj. ZDA?
Nazadnje, kateri vidiki evropske ali azijske kulture bi lahko služili kot osnova za nove načine življenja in razmišljanja v prihodnosti, v katerih se gospodarstvo, okolje in sestava nacionalnega prebivalstva lahko močno razlikujejo od sedanjih?
Spodbujamo prispevke, ki uporabljajo primerjalni pristop k preučevanju besedil iz Azije in Evrope.
Govorci:
Dr. Anindya Raychaudhuri (University of st. Andrews) "Marksistični spomini: Britanski komunisti, kolonialna Indija in branje cesarske zgodovine z antiimperialno avtobiografijo"
Dr. Nissim Otmazgin (The Hebrew University of Jerusalem) „Nova kulturna geografija Evrazije? Gradnja novih svilenih poti skozi popularno kulturo "
Dr. Sowon S Park (UC Santa Barbara) "Ko je jezuitski misijonar iz Slovenije srečal astronoma iz Koreje v Pekingu 18. stoletja"
Dr. Alexander Des Forges (University of Massachusetts-Boston) "Involucija kot slog in struktura."
Več informacij o udeležbi najdete tukaj:http://situations.yonsei.ac.kr/bbs/board.php?tbl=bbs51&mode=VIEW&num=73&
Sogostitelji so Vzhodnoazijska knjižnica virov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija in Oddelek za angleški jezik in književnost BK21, projekt, Univerza Yonsei, Koreja