Indo-pacifik v spreminjajočem se mednarodnem okolju
V torek, 24. maja, je ob 30-letnici diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani potekala okrogla miza o izzivih in priložnostih v indo-pacifiški regiji. Dogodek je potekal v sklopu obeležitve tridesete obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Slovenijo in Avstralijo.
V imenu dekana FDVprof. dr. Iztoka Prezlja je udeležence nagovorila prodekanja za raziskovalno dejavnost prof. dr. Andreja Jaklič. V nagovoru je posebej izpostavila priložnosti, ki bi jih državi lahko izkoristili za še tesnejše medsebojno sodelovanje, na primer z odprtjem avstralskega veleposlaništva v Sloveniji. V razpravi, ki jo je moderirala mag. Nataša Briški, so bile izpostavljene številne aktualne teme. Tako je Jernej Müller, generalni direktor direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve, poudaril vlogo diplomacije v času številnih kriz. Zorana Baković, mednarodno priznana dopisnica časopisa Delo, je predstavila pomen krize Covid-19 in vojne v Ukrajini za indo-pacifiško regijo ter poudarila čedalje večjo vlogo, ki jo regija zavzema v mednarodnem okolju. Razprava se je nato osredotočila na podnebne spremembe, pojav, ki še posebej ogroža številne države v indijsko-pacifiški regiji. Dr. Zlatko Šabič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede, je poudaril, da v času, ko se zdi, da ena kriza le nasledi drugo, ne smemo pozabiti na globalno segrevanje, ki predstavlja največjo grožnjo človeštvu, a se na žalost v praksi pokaže tudi kot priročno sredstvo za uveljavljanje ozkih zunanjepolitičnih interesov. Govorci so se nato osredotočili na pomen vloge Avstralije v indo-pacifiški regiji. Emil Stojanovski, namestnik vodje misije Veleposlaništva Avstralije, je poudaril pomen dialoga med državami, tudi v času kriz in sporov. Glede vloge mednarodnih organizacij v regiji so se sogovorniki strinjali, da ostajajo pomemben element multilateralizma, da pa je, tako gospod Stojanovski, treba upoštevati, da se Avstralija nahaja v specifičnem okolju, precej drugačnem od političnega okolja zveze NATO, ki ga v večji meri vendarle bolj družijo skupne norme in vrednote. Razpravo je zaokrožila sinteza, ki jo je skupaj z vprašanjem za vse udeležence okrogle mize podala mag. Nina Pejič, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, ki je okroglo mizo vsebinsko oblikovala. Sledila so še vprašanja publike in priložnostni sprejem, ki ga je gostilo avstralsko veleposlaništvo. Pri organizaciji dogodka sta poleg avstralskega veleposlaništva in Fakultete za družbene vede sodelovala še Skupina prijateljstva in sodelovanja s Kitajsko, ki je del študentskega društva pri Globallisu ter Raziskovalno središče za Vzhodno Azijo (EARL).