[ZNANJE ZA ODGOVORNO DELOVANJE] - mag. Simon Delakorda

Zaposlitev: direktor

Organizacija: Inštitut za elektronsko participacijo

Aktualna programa: dodiplomski študijski program Politologija - Študije politike in države in magistrski študijski program Politologija – Politična teorija, globalizacijske in strateške študije.

1. Kako bi na kratko opisali svojo karierno pot in s čim se ukvarjate danes?

Svojo karierno pot sem začel kot demonstrator pri predmetu Elektronska demokracija na Fakulteti za družbene vede. V času podiplomskega študija sem sodeloval v nevladnem in gospodarskem sektorju. Leta 2007 sem ustanovil zasebni zavod Inštitut za elektronsko participacijo, kjer sem od takrat redno zaposlen. Inštitut ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe ter je član evropske mreže European Citizen Action Service (ECAS – Evropska služba za državljansko delovanje). Koordiniram tudi zagovorniške aktivnosti pri Mreži nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo ter sem aktiven v civilni družbi v občini Logatec.

2. Kako vam je študij na FDV pomagal pri oblikovanju vaše kariere oziroma znanj in veščin, ki jih danes uporabljate?

V osnovni šoli in na gimnaziji sem bil izrazito usmerjen v družboslovne in humanistične predmete, zato pri odločitvi za študij na FDV ni bilo dileme. Odločil sem se za takratni univerzitetni študij teoretsko-analitske politologije. Prva dva letnika študija na FDV sta bila pomembna z vidika pridobivanja teoretske in konceptualne širine različnih družboslovnih disciplin. Ta širina je še danes zelo pomembna za mojo kariero. V nadaljnjih letih študija so bili ključni predvsem izbirni predmeti in diplomska naloga, ki so izoblikovali moj politološki profil. Poznavanje različnih konceptov, ravni in oblik demokratične participacije ter javnih politik sem nadgradil v okviru magistrskega študija, kar mi danes zelo koristi pri projektnem delu in sodelovanju v nacionalnih in evropskih mrežah. Na tem mestu bi se rad zahvalil mentorju diplomske naloge in takratnemu nosilcu predmeta E-demokracija, prof. dr. Andreju A. Lukšiču. Z Andrejem sva skozi leta ohranila strokovni stik in uspešno sodelujeva pri politoloških projektih digitalne preobrazbe. Svoje znanje in veščine še naprej razvijam tudi kot aktiven član Slovenskega politološkega društva. Vesel sem, da sem na letošnjem Dnevu slovenske politologije sodeloval s soavtorskim prispevkom. Ohranjanje stika s FDV je zame pomembno z vidika krepitve strokovne identitete. Pohvaliti želim tudi Osrednjo družboslovno knjižnico na fakulteti, ki jo redno obiskujem.

3. Kaj bi svetovali študentom FDV, ki šele začenjajo svojo profesionalno pot?

V času študija nisem načrtno razmišljal o tem, kje, kdaj in kako se bom zaposlil. Študij politologije me je zanimal, redno sem se udeleževal predavanj, bil aktiven v razpravah in pisal članke. Imel sem podporo staršev, zato mi – razen v času poletnih počitnic – ni bilo treba delati ob študiju. Študiju sem se lahko v celoti posvetil. Če pogledam nazaj, sem bil predvsem pozoren na to, kaj me zanima in motivira ter kam se je, tudi spontano, usmerjala moja energija. Če te neko področje zanima, lažje pride do sprožitve misli, tej sledi ideja, nato delovanje in na koncu realizacija. Gre za proces sprožanja namere. Pri tem so zelo pomembni zaznavanje, ustvarjalnost, proaktivnost in vztrajnost. Nato je le še vprašanje časa, kdaj se stvari odprejo, kdaj ti pridejo naproti pravi ljudje ali priložnosti in preden se zaveš, se v to vključiš ter skozi leta to postane del tvojega življenja – tudi če vmes pristaneš na Zavodu za zaposlovanje (nasmeh). Tudi ta čas je lahko dragocen, saj ga lahko izkoristiš za pripravo novih projektov. Skratka, ni treba vedno čakati ali trkati, da ti nekdo odpre vrata. Svoje področje delovanja in posledično tudi zaposlitev si lahko ustvariš sam. Pomembno pa je, da znamo prepoznati in sprejeti spodbude, ki nam prihajajo naproti.

4. Kako pomembne so bile za vas obštudijske dejavnosti, praksa ali izmenjave v času študija?

V času mojega študija na FDV je bilo manj možnosti za študentske izmenjave, saj Slovenija še ni bila članica Evropske unije. Tudi prakse izmenjav še niso bile tako razvite, zanimanje med študenti pa je bilo manjše. Spomnim se, da sem študentsko prakso opravljal poleti na domači občini. Ob opravljanju administrativnih nalog v okviru pisarne za družbene dejavnosti mi je ostalo nekaj prostih ur, ki sem jih namenil zbiranju podatkov o rezultatih lokalnih volitev ter njihovi analizi glede na volilno udeležbo in politične stranke. S tem sem pridobil vpogled v volilno krajino svoje občine. V okviru prakse sem si tako ustvaril lasten politološki dodatek. Ta praksa mi je ostala v zelo lepem spominu.

5. Katere veščine bi po vašem mnenju morali študenti FDV še posebej razvijati za uspeh v današnjem svetu?

Med veščinami bi izpostavil mreženje. To je pomembno z vidika sodelovanja z drugimi, povezovanja različnih znanj in izkušenj ter odpiranja novih priložnosti. Mreža je običajno močnejša od posameznika. Še pomembnejši se mi zdita načelnost in strokovnost. Načelnost temelji na jasnem vrednotnem sistemu, ki določa, kaj je prav in kaj ne. To pomeni, da imaš razčiščene etične meje, preko katerih ne greš, tudi za ceno lastne varnosti. S tem je povezan tudi pogum, da se javno izpostaviš, ko presodiš, da je to prav. Strokovno delovanje pomeni, da si vsebinsko kompetenten ter sposoben profesionalno naslavljati probleme in iskati rešitve. To je tudi pomembna varovalka pri javnem izpostavljanju. Študenti in diplomanti FDV vemo, da je uspeh vedno definiran in pogojen z razmerji moči v družbi. Za študente in študentke politologije je zato ključna veščina tudi spreminjanje razmerij moči v družbi v skladu z načelnostjo in strokovnostjo. To v praksi pogosto ni enostavno.

6. Če bi FDV opisali v enem stavku ali misli, kaj bi povedali?

Fakulteta za družbene vede in ljudje, ki jo soustvarjajo, so in bodo del moje identitete.