Skoči do osrednje vsebine

Odprti termin za znanost: Kako komunicirati znanost – izzivi, priložnosti in lekcije iz prakse


logotipi ustanov: Ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, Univerza v Ljubljani, Načrt za okrevanje in odpornost, Financira EU - NextGenerationEU


Z letošnjim letom se na Univerzi v Ljubljani končuje projekt ULTRA, v okviru katerega smo na FDV vodili pilot Komuniciranje znanosti in krizno komuniciranje za trajnostni razvoj. Osrednji namen pilota je bilo raziskovati in razvijati mikrodokazila, nove oblike kratkih usposabljanj, in sicer na temo komuniciranja znanosti in kriznega komuniciranja.

Del zaključnih dejavnosti tega pilotnega projekta je bila včerajšnja predstavitev dejavnosti in izsledkov pilota na Odprtem terminu za znanost, ki so jo pripravile Tjaša Vrhovnik Mlekuž, asist. dr. Teodora Tea Ristevski Skušek in doc. dr. Tanja Kerševan, ki je nosilka projekta.

Predstavile so niz usposabljanj, ki so jih razvile s partnerskimi fakultetami (FFA, VF, NTF in FKKT) in ki so bila namenjena trem ključnim ciljnim poklicnim skupinam: raziskovalcem, novinarjem in diplomiranim medicinskim sestram: Veščine komuniciranja za dostopno znanost - podkasti, Poročanje o zdravstvenih temah v digitalni dobi, Zdravstvena vzgoja v digitalnem komunikacijskem okolju, Novinarsko poročanje in krizno komuniciranje v vojnih razmerah - dezinformacije in verodostojnost in Praktični vidiki vizualizacije raziskovalnih rezultatov. Poleg tega so pokazale uspešen model učenja komuniciranja znanosti za študente, ki so se v sporočanju kompleksnih tem urili prek ustvarjanja spletne strani ultraved.si in njenega podaljška na družbenem omrežju Instagram.

Pomemben del predstavitve so bili tudi rezultati raziskave med raziskovalci Univerze v Ljubljani. Intervjuji in pilotna anketa so pokazali, da raziskovalci prepoznavajo pomen komuniciranja znanosti, a pogosto ostajajo pri tradicionalnih oblikah, namenjene predvsem raziskovalno-strokovnim javnostim. Manj izkoriščeni ostajajo digitalni kanali in sodobna orodja za doseganje širše javnosti. Prav tako je bila kot ključna ovira prepoznana omejena institucionalna podpora ter odsotnost sistemskih spodbud.Odprte so tudi možnosti izobraževanja o komuniciranju znanosti z mikrodokazili in drugimi oblikami visokošolskega izobraževanja, bodisi prek izbirnih ali obveznih predmetov na različnih stopnjah ali prek zasnove magistrskega programa po zgledu dobrih praks iz tujine.

Učinkovito komuniciranje znanosti ni le individualna naloga raziskovalcev, temveč sistemski izziv, ki zahteva sodelovanje raziskovalcev, visokošolskih in raziskovalnih institucij, oblikovalcev politik, odločevalcev ter novinarjev in komunikatorjev.

Prosojnico predavanj si lahko ogledate tukaj.


Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.


Nazaj na seznam vseh obvestil