Na Fakulteti za družbene vede je potekalo strokovno srečanje knjižnic Univerze v Ljubljani Visokošolske knjižnice: primeri dobrih praks in novosti


Na Fakulteti za družbene vede (FDV) smo 12. junija gostili strokovno srečanje knjižnic Univerze v Ljubljani, ki je potekalo pod naslovom Visokošolske knjižnice: primeri dobrih praks in novosti. Zbrane so uvodoma nagovorile: dekanja FDV, prof. dr. Monika Kalin Golob, predsednica komisije za razvoj knjižničnega sistema, prof. dr. Polona Vilar in vodja Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja na FDV, mag. Mirjam Kotar

Prek 130 zbranih predstavnikov s številnih visokošolskih knjižnic je razpravljalo o temah, ki spreminjajo knjižnično informacijsko podporo na slovenskih fakultetah. Najbolj aktualna tema za študijsko in znanstveno raziskovalno delo je odprta znanost, saj bo dosledno izpolnjevanje določil Načrta S spremenilo značaj znanstvenega publiciranja, založniški ekosistem in dostop do znanstvenih izsledkov. Odprta znanost postavlja visokošolske knjižnice pred nove izzive, zato je bil prvi sklop namenjen vlogi knjižničarjev pri Načrtu S, slovenskemu vozlišču Research Data Alliance in konzorcijem za nabavo znanstvenih virov. Dotaknili so se tudi aktualnega vprašanja: kje je mogoče najti informacije o objavljanju v odprtem dostopu? V drugem sklopu so knjižničarji spregovorili o prostorih visokošolskih knjižnic, pri čemer so poseben poudarek namenili pomenu fizičnega prostora v prihodnosti. Analizirali so rezultate anket študentov in študije uporabnikov, ki so poleg strokovnih standardov tudi osnova za načrtovanje razvoja. V tretjem sklopu so predstavili novosti in dobre prakse pri razvoju storitev visokošolskih knjižnic, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo različnih tipov uporabnikov visokošolskih knjižnic. 

Srečanje knjižničarjev je gostil FDV, ki se dobro zaveda izjemnega pomena kakovostne knjižnične podpore študijskemu in raziskovalnemu delu. Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja je ena največjih visokošolskih knjižnic v Sloveniji, nudi več čitalnic in odprt dostop s 50.000 enotami gradiva, hrani obsežno zbirko tiskanega gradiva (preko 200.000 enot) in omogoča dostop do bogatega nabora elektronskih zbirk. Predvsem pa je znana po tem, da razvija različne inovativne storitve za uporabnike. To uporabniki zelo cenijo, kakor tudi znanje in osebni odnos zaposlenih knjižničark in knjižničarjev, ki so ga kot zelo dobrega ocenili v zadnji študentski anketi, izvedeni v študijskem letu 2017/2018. 

Gallery


Back to list of notificationsPublished: 13. June 2019 | Category: Notifications