KDAJ: 29. 6. do 2. 7.
\nKJE: UL FDV
\nPolitična ekologija samozadostnosti: med eko-nacionalizmom in pravičnim zelenim prehodom
\nSpremembe v mednarodnih odnosih, ki se dogajajo v kontekstu okoljske krize in porasta družbenih neenakosti, vse bolj izpodbijajo prevladujočo paradigmo globalizacije, ki je v zadnjih desetletjih oblikovala svetovno gospodarstvo. Zaradi destabilizacije dobavnih verig, zaostrovanja geopolitičnih napetosti in prekoračitve ekoloških meja koncepti, kot so samozadostnost, samooskrba in suverenost pridobivajo pozornost tako v akademskih razpravah kot v politični praksi.
\nPozivi k samozadostnosti pogosto postavljajo pod vprašaj odvisnost od globalnih trgov in infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, ter profitne narave gospodarjenja. Različne skupnostne pobude si na lokalni ravni prizadevajo za samozadostnost na področju hrane in energije, s tem pa zmanjšujejo okoljsko breme, ponovno pridobivajo moč odločanja o svojih življenjih in eksperimentirajo z dekomodificiranimi življenjskimi praksami. Obenem v kontekstu zaostrene meddržavne konkurence na pomenu pridobivajo ideje nacionalne samozadostnosti, ki imajo protislovne učinke. Strateška avtonomija je pomemben cilj sploh za države, ki so v svetovnem sistemu v podrejenem položaju, a usmeritev v samozadostnost lahko krepi avtoritarni etatizem in spodkopava mednarodno sodelovanje.
\nMednarodna poletna šola politične ekologije 2026 namerava vzpostaviti večjo konceptualno jasnost samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Skušali bodo identificirati politične nevarnosti, ki so vgrajene v pozive k samozadostnosti, predvsem pa emancipacijski potencial teh idej, ki lahko prispeva k pravičnemu zelenemu prehodu.
\nLetos bodo na mednarodni poletni šoli gostovali:
\n\n
Več o poletni šoli in programu si lahko preberete na povezavi.
\nDESCRIPTION:KDAJ: 29. 6. do 2. 7. \nKJE: UL FDV \nPolitična ekologija samozadostnosti: med eko-nacionalizmom in pravičnim zelenim prehodom\nSpremembe v mednarodnih odnosih, ki se dogajajo v kontekstu okoljske krize in porasta družbenih neenakosti, vse bolj izpodbijajo prevladujočo paradigmo globalizacije, ki je v zadnjih desetletjih oblikovala svetovno gospodarstvo. Zaradi destabilizacije dobavnih verig, zaostrovanja geopolitičnih napetosti in prekoračitve ekoloških meja koncepti, kot so samozadostnost, samooskrba in suverenost pridobivajo pozornost tako v akademskih razpravah kot v politični praksi. \nPozivi k samozadostnosti pogosto postavljajo pod vprašaj odvisnost od globalnih trgov in infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, ter profitne narave gospodarjenja. Različne skupnostne pobude si na lokalni ravni prizadevajo za samozadostnost na področju hrane in energije, s tem pa zmanjšujejo okoljsko breme, ponovno pridobivajo moč odločanja o svojih življenjih in eksperimentirajo z dekomodificiranimi življenjskimi praksami. Obenem v kontekstu zaostrene meddržavne konkurence na pomenu pridobivajo ideje nacionalne samozadostnosti, ki imajo protislovne učinke. Strateška avtonomija je pomemben cilj sploh za države, ki so v svetovnem sistemu v podrejenem položaju, a usmeritev v samozadostnost lahko krepi avtoritarni etatizem in spodkopava mednarodno sodelovanje. \nMednarodna poletna šola politične ekologije 2026 namerava vzpostaviti večjo konceptualno jasnost samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Skušali bodo identificirati politične nevarnosti, ki so vgrajene v pozive k samozadostnosti, predvsem pa emancipacijski potencial teh idej, ki lahko prispeva k pravičnemu zelenemu prehodu.\n Letos bodo na mednarodni poletni šoli gostovali:\n\n dr. Ulrich Brand, profesor mednarodne politike na Univerzi na Dunaju,\n dr. Hibst Wendemu Kassa, raziskovalna sodelavka na področju izobraževanja v skupnosti, odraslih in delavcev na Univerzi v Johannesburgu in članica Inštituta za okoljsko prihodnost na Univerzi v Leicesteru,\n Andrea Ghelfi, raziskovalec na področju okoljske in teritorialne sociologije na Oddelku za politične in družbene vede Univerze v Firencah,\n Morgan Ody, majhna pridelovalka iz Bretanje v Franciji in glavna koordinatorka svetovnega kmečkega gibanja La Via Campesina,\n dr. Martín Lallana, ekosocialistični aktivist, član uredniške ekipe revije Viento Sur in avtor številnih člankov o strateških razpravah ter pooblaščenec za okoljski prehod v sindikatu LAB (Baskovske dežele),\n dr. Manuela Zechner, raziskovalka, pedagoginja, aktivistka, soustanoviteljica šole Common Ecologies, ustvarja podcast Earthcare Fieldcast in sodeluje s Centrom za uporabno ekološko mišljenje na Univerzi v Kopenhagnu ter\n dr. Henrique Tahan Novaes, profesor filozofije in znanosti na UNESP (Državni univerzi v São Paulu) v Braziliji.\n\n \nVeč o poletni šoli in programu si lahko preberete na povezavi.\n SUMMARY:Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026: Politična ekologija samozadostnosti PRIORITY:5 CLASS:PUBLIC END:VEVENT END:VCALENDAR