KDAJ: od 3. do 5. 12. 2025
\nKJE: UL FDV in UL FF
\nMednarodna znanstvena konferenca Kultura in tehnika se bo začela 3. 12 ob 18.00 v predavalnici 18 na UL FF s plenarnim predavanjem dr. Vanje Subotić (FF BG) z naslovom Napočil je čas: Ali veliki jezikovni modeli spreminjajo ali preoblikujejo filozofijo jezika? 4. in 5. 12. pa bodo med 9.00 in 18.00 na UL FDV v predavalnici 23 potekali različni tematski paneli.
\nV za teorijo tehnologije prelomni knjigi O načinu obstoja tehničnih objektov je Simondon razmerje med kulturo in tehniko že leta 1958 diagnosticiral kot: »Kultura se je vzpostavila kot obrambni sistem proti tehniki.« Medtem ko se od srede 20. stoletja ni veliko spremenila obrambna drža etabilarne kulture (klasične, akademske, institucionalizirane umetnosti), pa se je vmes radikalno spremenila kultura sama. Če je v času Simondona kultura še delovala kot (tehnizirana) kulturna industrija, ki je zaradi neinteligentnosti vpletene tehnologije – kot so poudarjali kritiki od Adorna do Stieglerja – siromašila človeško izkušnjo, se je v 21. stoletju, z razvojem avtonomne strojne inteligence v obliki generativne umetne inteligence, ki temelji na globokem učenju, tehnika sama kultivirala oziroma postala kultura, vzporedna človeško generirani kulturi.
\nNa neetabilarni, tako avantgardni kot množično-komercialni, strani kulture je bil odnos do tehnike vmes drugačen – bolj igriv, sprejemajoč in eksperimentalen – ter ostaja takšen tudi danes. A hkrati se vseeno bistveno spreminja s tem, da tehnika sama postaja kultura, kar predstavlja nov izziv tudi za neetabilarno kulturo (medtem ko se etabilarna ne pusti zares motiti v svojem arhaičnem humanizmu).
\n
\nTehnologija danes ni več – če je kadarkoli zares bila – v instrumentalnem odnosu do kulture, kot nekaj, kar kultura (kot domnevno ekskluzivno človeška dejavnost) s takšnimi ali drugačnimi učinki uporablja, medtem ko je dejanska kreativnost na človeški strani. Stroji danes uporabljajo naravni jezik ter avtonomno generirajo kulturne vsebine, zaradi česar oblike kulturne kritike iz 20. stoletja za razumevanje in kritiko današnje kulture niso več relevantne. Problem (intelektualni in praktični) ni več v tem, da bi bila kultura tehnična, temveč v tem, da je tehnologija postala kulturna, kar povsem spremeni teren kulturne kritike in teorije tehnologije. Konferenca bo raziskovala omenjeni obrat in njegove teoretske, kulturne, ekonomske in druge učinke.
\n
\nUradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina. Konferenca bo brezplačna in odprta za javnost. Predhodna prijava ni potrebna.
Več o konferenci in programu si lahko preberete na povezavi.
\nDESCRIPTION:KDAJ: od 3. do 5. 12. 2025\nKJE: UL FDV in UL FF\nMednarodna znanstvena konferenca Kultura in tehnika se bo začela 3. 12 ob 18.00 v predavalnici 18 na UL FF s plenarnim predavanjem dr. Vanje Subotić (FF BG) z naslovom Napočil je čas: Ali veliki jezikovni modeli spreminjajo ali preoblikujejo filozofijo jezika? 4. in 5. 12. pa bodo med 9.00 in 18.00 na UL FDV v predavalnici 23 potekali različni tematski paneli.\nV za teorijo tehnologije prelomni knjigi O načinu obstoja tehničnih objektov je Simondon razmerje med kulturo in tehniko že leta 1958 diagnosticiral kot: »Kultura se je vzpostavila kot obrambni sistem proti tehniki.« Medtem ko se od srede 20. stoletja ni veliko spremenila obrambna drža etabilarne kulture (klasične, akademske, institucionalizirane umetnosti), pa se je vmes radikalno spremenila kultura sama. Če je v času Simondona kultura še delovala kot (tehnizirana) kulturna industrija, ki je zaradi neinteligentnosti vpletene tehnologije – kot so poudarjali kritiki od Adorna do Stieglerja – siromašila človeško izkušnjo, se je v 21. stoletju, z razvojem avtonomne strojne inteligence v obliki generativne umetne inteligence, ki temelji na globokem učenju, tehnika sama kultivirala oziroma postala kultura, vzporedna človeško generirani kulturi.\nNa neetabilarni, tako avantgardni kot množično-komercialni, strani kulture je bil odnos do tehnike vmes drugačen – bolj igriv, sprejemajoč in eksperimentalen – ter ostaja takšen tudi danes. A hkrati se vseeno bistveno spreminja s tem, da tehnika sama postaja kultura, kar predstavlja nov izziv tudi za neetabilarno kulturo (medtem ko se etabilarna ne pusti zares motiti v svojem arhaičnem humanizmu).\n\nTehnologija danes ni več – če je kadarkoli zares bila – v instrumentalnem odnosu do kulture, kot nekaj, kar kultura (kot domnevno ekskluzivno človeška dejavnost) s takšnimi ali drugačnimi učinki uporablja, medtem ko je dejanska kreativnost na človeški strani. Stroji danes uporabljajo naravni jezik ter avtonomno generirajo kulturne vsebine, zaradi česar oblike kulturne kritike iz 20. stoletja za razumevanje in kritiko današnje kulture niso več relevantne. Problem (intelektualni in praktični) ni več v tem, da bi bila kultura tehnična, temveč v tem, da je tehnologija postala kulturna, kar povsem spremeni teren kulturne kritike in teorije tehnologije. Konferenca bo raziskovala omenjeni obrat in njegove teoretske, kulturne, ekonomske in druge učinke.\n\nUradna jezika konference bosta slovenščina in angleščina. Konferenca bo brezplačna in odprta za javnost. Predhodna prijava ni potrebna.\nVeč o konferenci in programu si lahko preberete na povezavi.\n SUMMARY:Mednarodna znanstvena konferenca: Kultura in tehnika PRIORITY:5 CLASS:PUBLIC END:VEVENT END:VCALENDAR