Matej Kovačič


1. Lahko opišete vaše dosedanje zaposlitve ter sedanjo zaposlitev in vaš tipičen delovni dan.

Kot študent sem občasno delal za tržno-raziskovalne agencije. Po diplomi sem se zaposlil na Fakulteti za družbene vede kot mladi raziskovalec. Po opravljenem doktoratu sem bil na Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na FDV-ju zaposlen kot strokovni sodelavec z doktoratom, sodeloval sem pri nekaterih projektih RIS-a (Raba Interneta v Sloveniji), recimo Safe.si ter na projektu Spletno Oko (zbiranje prijav o ilegalnih vsebinah na internetu), ter bil asistent in predavatelj pri več predmetih na FDV-ju. Nato pa sem zapustil akademske vode in se zaposlil na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer delam kot vodja analitike in informacijske varnosti.

Pred dvema letoma sem zamenjal službo in zdaj delam na Institutu Jožef Stefan, ki je največja raziskovalna organizacija v Sloveniji.

Delam na več projektih analize velikih podatkov (big data) in umetne inteligence. Naša skupina želi te metode, predvsem metode umetne inteligence za obdelavo in analizo besedil, prenesti na področje odprtih podatkov.
S tem namenom razvijamo orodja za anonimizacijo sodnih odločb, samodejno označevanje in razvrščanje dokumentov, itd.

Delam tudi na področju informacijske varnosti. Še posebej me zanimata mobilna varnost in kriptografija. Pred nekaj leti sem naredil raziskavo o varnosti mobilnega omrežja v Sloveniji in zdaj razvijam senzor za spremljanje GSM omrežij.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na študij družboslovne informatike?

Družboslovna informatika predstavlja mešanico družboslovja in naravoslovja, pritegnil pa me je predvsem zanimiv program, ki zajema sociološke in komunikološke teme ter statistiko in matematiko. Na sami fakulteti sem pravzaprav ugotovil, da je statistika lahko zelo zanimiva.

3. Kaj vidite kot primerjalno prednost tega študija?

Po eni strani na tej smeri družboslovec v posamezniku dobi vpogled v bolj tehnična področja (statistiko, informatiko), prav tako pa po mojem mnenju ravno matematično-tehnični del študija pripomore k drugačnemu, bolj logičnemu načinu razmišljanja. Po drugi strani pa naravoslovec v posamezniku pridobi znanje, s pomočjo katerega lahko na statistične analize procesov v družbi gleda skozi oči družboslovja. Oba vidika se prepletata in dopolnjujeta, kar je velika prednost.

4. Kaj bi se dalo izboljšati, česa je premalo ali preveč?

Predvsem pogrešam nekoliko več informatičnih vsebin. Vsebin, ki jih nismo imeli na fakulteti sem se namreč moral kasneje naučiti sam. Konkretno bi si želel na fakulteti pridobiti več znanja iz področja baz podatkov, Linux administracije morda tudi področja informacijske varnosti. Po drugi strani pa bi lahko bilo tudi nekoliko več poudarka na sociološki teoriji, pa tudi kakšen predmet iz področja prava bi prišel zelo prav.

5. Kaj svetovati maturantom, kdaj se odločiti za ta študij in kdaj ne?

Če se ne vidijo niti v naravoslovju niti v družboslovju, ampak nekje vmes, naj definitivno razmislijo o družboslovni informatiki. Žal po mojih izkušnjah fakulteta v zadnjih letih študente premalo spodbuja k poglobljenemu študiju oziroma vse prevečkrat študentom dopušča študij z levo roko. Ko si študent se ti to morda zdi super, kasneje pa vidiš, da si imel največ časa za izobraževanje ravno v študentskih letih. Ker je vpisanih študentov razmeroma malo so profesorji bolj dostopni za kakšna dodatna vprašanja, zato se študentska leta splača izkoristiti za čim bolj poglobljeno izobraževanje. To je konec konce.v tudi najboljša naložba v prihodnost


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. april 2016 | v kategoriji: Zaposlitev