Luka Kogovšek


1. Lahko opišete vašo sedanjo zaposlitev in tipičen delovni dan?

Po več kot desetih letih korporativnih zaposlitev v spletnem oglaševanju in managementu (pomočnik direktorja Httpool, direktor za marketing Najdi.si, direktor za strateški marketing Interseek, svetovalec Telekom Slovenije), sem zadnji dve leti v podjetniških vodah in večino časa vodim priprave na globalni projekt Socdate.NET, v Sloveniji bolj znan pod blagovno znamko ona-on.com, letos pa sem prevzel vodenje NETFORKa - akademije za poslovno rabo interneta, kjer usposabljamo managerje za Internet. Tipičen delovni dan praktično ne obstaja, pogost je poln koledar in stalna prioretizacija med vodstvenimi in operativnimi nalogami. Je pa podjetništvo tudi zelo zabavno, sploh zmenki s katerimi se trenutno največ ukvarjam. Vabljeni vsi, ki bi želeli kakorkoli sodelovati, da me kontaktirate via LinkedIn.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na družboslovo informatiko?

Študij družboslovne informatike se mi je kot gimnazijcu zdel zanimiv presek med družboslovjem in naravoslovjem, kar me je posebej pritegnilo, saj sem v tem programu videl priložnost, da šele tekom študija identificiram področja, ki bi me resneje zanimala in kjer bi želel delati. Kot dober študent sem bil demonstrator oziroma asistent pri več predmetih, precej pa sem se angažiral tudi na projektu RIS (Raba Interneta v Sloveniji), kjer sem spoznaval svet interneta in raziskav. To raziskovalno področje me je močno pritegnilo in spontano definiralo moje nadaljnje delo. Tako je nastala diploma na tem področju, sledil je kratek študij v ZDA, nato nekajletno delo v tej panogi in nazadnje podiplomski študij MBA v UK s specializacijo v e-poslovanje in marketing.

3. Kaj vidite kot primerjalno prednost tega študija?

Bistvena prednost so lepe punce na FDV! Sicer pa širok spekter vsebin, v mojih časih tudi majhno število študentov, kar je omogočalo poglobljen diskurz s predavatelji in kakovosten študij. Program je zasnovan tako, da zaradi širokega spektra študentom omogoča povezovanje najrazličnejših vsebin in udejstvovanje na raziskovalnih projektih, kjer izbrusijo svoje interese in se usposobijo za delo v podjetjih, neredko pa tudi spoznajo podjetja in ustanove, kjer bi po zaključku študija želeli delati.

4. Kaj bi se dalo izboljšati, česa je premalo ali preveč?

Na podlagi študija v tujini lahko rečem, da je pri nas bistveno premalo dejavnikov, ki bi vplivali na pozitivno motivacijo študentov. Vsak med nami pozna nekaj študentov, ki "drajsajo" študijske klopi že kako desetletje in živijo v eksistencialnem vakumu, kljub temu da so načeloma ok. Študij v tujini je v motivacijskem smislu zasnovan tako, da študente usmerja v stik z industrijo, programi temeljijo na številnih študijah primerov ipd. Od študentov se pričakuje, da sami preučijo teorijo in na predavanjih obravnavajo izključno praktične implikacije. Skratka, pri nas manjka vizije, navdušenja, priložnosti, z eno besedo korenčka, medtem ko palice imamo.

5. Kaj svetovati maturantom, kdaj se odločiti za ta študij in kdaj ne?

Študij je nadvse primeren za radovedne študente s širokim spektrom interesov. Matematika in statistika sta kar zahtevni, tako da kdor beži pred njima v družboslovje, bi utegnil imeti težave.



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 23. januar 2014 | v kategoriji: Zaposlitev