Sanja Križan


krizan_sanja

1. Lahko opišete vašo sedanjo zaposlitev in tipičen delovni dan.

Trenutno sem zaposlena kot strokovna sodelavka, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Pred tem sem kot študentka dve leti in pol delala v marketing centru Studia marketing kot raziskovalka, nato pol leta na Httpoolu - zakupniku internetnega medijskega prostora kot vodja projektov, oktobra pa sem začela delati na fakulteti. Na fakulteto sem se iz sveta marketinga vrnila kot domov, nekam, kjer mi je že veliko znanega, veliko tega pa je še ostalo, kar želim spoznati. Tu opravljam mednarodne raziskave o rabi interneta na vseh področjih družbenega življenja, pišem članke, pripravljam razna poročila in nenazadnje se imam možnost posvečati področjem, ki me dejansko zanimajo in iz katerih bi rada magistrirala, saj mi na poti do magisterija manjkata še dva izpita in seveda magistrska naloga.

Moj običajen delovni dan je zelo odvisen od tega, kaj se v danem trenutku počne na projektu RIS - Raba interneta v Sloveniji in katera poročila pripravljamo. Sicer nisem vezana na fiksen delovni čas ali fiksno delovno okolje. Sem raziskovalka in raziskovalec ne sme biti omejen z omenjenima dvema dimenzijama.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na študij družboslovne informatike?

Spodbudil me je splet družboslovnih in nedružboslovnih znanj. Vedela sem, da me tu čaka kaj več kot samo teorija in zdelo se mi je, da bi ta kombinacija morala biti prava zame.

3. Kaj vidite kot primerjalno prednost tega študija?

Študij na FDVju kot tak študenta nauči na svet gledati s skepticizmom in ne sprejemati prve dane možnosti. Takšne so vse smeri. Naša smer pa je posebna v tem, da se dodobra spoznamo z informatiko, vsak po svojih željah in potrebah in tovrstna znanja so pri iskanju zaposlitve na marsikaterem področju danes ključna. Ena ključnih primerjalnih prednosti je seveda znanje statistike, ki se ga gradi od prvega pa do četrtega letnika, ko to znanje dejansko tudi uporabimo. Izpostavila bi še to, da nas je družboslovnih informatikov, predvsem v višjih letnikih, malo v primerjavi z drugimi smermi na FDVju. In majhne skupine prinašajo bolj oseben odnos s profesorji, ki nas poznajo in nas ne obravnavajo kot ene izmed mnogih. Omembe vredno je gotovo tudi to, da nam profesorji pomagajo iskati zaposlitev oziroma nam jo kar ponudijo. V majhnih skupinah je vse veliko bolj enostavno; izmenjava zapiskov, pomoč pri pripravi nalog itd. In tako zrastejo prijateljstva, ki ostanejo za vedno. Ko se v četrtem letniku razidemo vsak na svoj konec, vsak na svoje delovno področje, vedno vemo, kje je kdo in h komu se lahko zatečemo po pomoč.

4. Kaj bi se dalo izboljšati, česa je premalo ali preveč?

Izboljšati bi se dalo veliko. Iz urnika bi težko na hitro izločila katerikoli predmet, saj menim, da so vsi predmeti skupaj prispevali h gradnji baze znanja, ki je nastala v okviru študija. Seveda pa pomanjkljivosti študija spoznaš, ko prestopiš prag fakultete in iz teorije preideš v prakso. Ampak pomanjkljivosti niso generalne, odvisne so pač od tega, kam te po študiju zanese pot. Sama pogrešam več znanja iz kvalitativnega raziskovanja in ekonomije. Vsekakor bi bilo dobrodošlo več prakse že v času študija.

5. Kaj svetovati maturantom, kdaj se odločiti za ta študij in kdaj ne?

Biti mora pripravljen na absorbiranje ogromne količine družboslovnih znanj, pri tem pa se ne sme ustrašiti predmetov kot so: statistika, informatika, baze podatkov, informacijski sistemi ipd. Če želi po študiju imeti odprto pot k različnim dejavnostim kot so marketing, raziskovanje, socialno delo, poučevanje sociologije ... potem je to pravi naslov. Znanja je na naši smeri veliko, od vsakega posameznika pa je odvisno, kako ga izkoristi.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. januar 2016 | v kategoriji: Zaposlitev