Matej Jovan


Matej Jovan1. Lahko opišete vaše dosedanje zaposlitve ter sedanjo zaposlitev in vaš tipičen delovni dan?

Moja prva zaposlitev je bila Fakulteta za družbene vede, kjer sem delal na centru za metodologijo in informatiko (CMI) na projektu Indikatorji informacijske družbe. Projekt je bil del vseevropskega in organizacijsko zelo kompleksen.

Zdaj sem zaposlen na Banki Slovenije kot samostojni inšpektor. Trenutno se ukvarjam z bančno regulativo, kar pomeni, da se ukvarjam s pretvorbo (dela) evropske in bančne direktive v podzakonske akte, primerne tudi za Slovenijo. Sicer pa delujem na precej ozkem področju – pristop do oz urejanje trenutnega naprednega pristopa merjenja in obvladovanja kreditnega tveganja.

Moja dnevna opravila na delovnem mestu so v grobem nekako tipična na treh različnih področjih.

  • Delo v pisarni, ki mu pripada tipičen dan. Začne se s prihodom na delovno mesto v času od 7.30–8.30h, delo na računalniku, ki se vrti okoli podzakonskih aktov. Ogromno je tudi študija specializiranih statističnih tem. Delo se zaključi z odhodom iz pisarne v času od 15.30  6.30h, včasih tudi okoli 17h.
  • Delo v bankah. To delo je mobilno in mu je težko določiti nekakšne okvire; tipična je le delovna naloga, vezana na obiske v bankah.
  • Evropska raven, ki je hkrati tudi najbolj dinamičen del moje zaposlitve. Ogromno je potovanj, predvsem na relaciji Ljubljana – London ter Ljubljana – Pariz. Na teh srečanjih se odvijajo usklajevanja mednarodnih teles in nadzornikov, komunikacija pa poteka na najvišjem nivoju. Ta srečanja vsebujejo ogromno strokovnega znanja in profesionalnega dela in to dela moje delo izredno zanimivo.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na študij družboslovne informatike?

Zmes matematike in računalništva ter družboslovne teorije. Poleg tega pa se mi je izmaknila možnost vpisati študij kje drugje. Tako, da je šlo za željo delati s številkami ter nekakšno naključje.

3. Kaj vidite kot primerjalno prednost tega študija?

Osnovno poznavanje verjetnostne statistike, poznavanje multivariatne analize, vzorčenja in ostalih statističnih konceptov. Predvsem pa spoznavanje 'pravilnega' načina analize in samega raziskovanja

4. Kaj bi se dalo izboljšati, česa je premalo ali preveč?

V 3. letniku bi lahko ločili študij na dve ločeni smeri: sociologija in kvantna smer. S tem bi povečali možnost v večji meri spoznati kvantitativni del tega študija. Vsekakor je premalo poglobljenega spoznavanja z matematičnimi koncepti verjetnostne statistike. Česa je preveč, je malce težko oceniti. Predvsem, ker se je program vsaj malce spremenil, odkar sem jaz diplomiral. Lahko ocenim le iz vidika sedanje zaposlitve. Iz tega vidika je bilo definitivno preveč sociologije (npr sociologija organizacij). Verjetno pa bi se ocena spremenila, če bi opravljal drugačno delo.

5. Kaj svetovati maturantom, kdaj se odločiti za ta študij in kdaj ne?

Študij bi odsvetoval tistim, ki ne marajo matematike ali dela na računalniku. Priporočam pa ga vsem, ki imajo radi drezajo v nove stvari z družboslovnim predznakom in jih hočejo eksaktno raziskati. Ti bodo v družboslovni informatiki definitivno našli svoje mesto.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. januar 2016 | v kategoriji: Zaposlitev