Ana Hafner


hafner_ana1. Lahko opišete vašo sedanjo zaposlitev in tipičen delovni dan.

Zaposlena sem pri podjetju Clip d.o.o., ki izdaja štirinajstdnevnik Domžalsko-kamniške novice. Dopoldne kot novinarka in organizatorka sodelujem pri pripravi tekoče številke, popoldne pa v prostorih istega podjetja pogosto vodim računalniške tečaje. Kako poteka delovni dan, je odvisno od tega, kako blizu izida nove številke smo. Moja naloga je, da poskrbim, da vse kolumne, članki in drugi prispevki (npr. kronika, ki jo pripravljajo policisti, napovedi kulturnih dogodkov, obvestila sindikata itd.) prispejo pravočasno na uredništvo. Vse prispevke pregledam, se glede objave posvetujem z urednikom, direktorjem in drugimi sodelavci in jih nato predam naprej oblikovalcu. Vmes moram seveda tudi sama napisati kakšen članek, intervju ali anketo. Skratka, nikoli ni dolgčas, zato sem z delom zelo zadovoljna.

Popoldansko delo na tečajih računalništva mi je prav tako v poseben izziv. Nobena skupina tečajnikov ni enaka, zato noben tečaj ne poteka enako. Vedno se je treba prilagoditi potrebam in predznanju skupine, znotraj skupine pa izobraževanje v čim večji meri individualizirati.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se vpisali na študij družboslovne informatike?

Po srednji šoli sem se zaradi veselja do pisanja prijavila na študij novinarstva na FDV, čeprav so mi mnogi rekli, da je to nespametna odločitev, češ, raje pojdi študirat kaj uporabnejšega, saj si potem še vedno lahko novinar. No, njihova skrb je bila odveč, namreč, zaradi dveh tretjin preveč vpisanih, slabega srednješolskega uspeha in slabo rešenega angleškega dela sprejemnega izpita nisem dosegla zadostnega števila točk za vpis. Potem pa so mi s fakultete poslali telegram, da sem sprejeta na študij sociologije - družboslovne informatike. Takrat sem prvič sploh slišala za to študijsko smer, prav tako se mi ni sanjalo, kako so me izbrali. Kasneje sem slišala, čeprav ne vem, ali to drži, da so na študij povabili tiste kandidate drugih smeri, ki so se dobro odrezali na matematičnem delu sprejemnega izpita, da bi pač zapolnili našo smer. Povedali so nam tudi, da se bomo po koncu letnika lahko prepisali na drugo smer. Nekateri so potem to tudi res storili, meni pa ni prišlo niti na misel. Prepričana sem, da je bil vpis na družboslovno informatiko eno od srečnih naključij v mojem življenju.

3. Kaj vidite kot primerjalno prednost tega študija?

Če me sprašujete po prednosti, se je treba z nekom primerjati, kar je zelo težko, ker drugih študijev pač ne poznam. Lahko pa povem, da me znanci, ki so diplomirali na drugih fakultetah, občasno prosijo za pomoč pri analizi kakšnih podatkov, čeprav so sami dovolj dobro seznanjeni z osnovami statistike.

4. Kaj bi se dalo izboljšati, česa je premalo ali preveč?

To je odvisno predvsem od prihodnjega delovnega mesta. Dejansko smo najbolj usposobljeni za raziskovanje javnega mnenja, delovnih mest, ki bi to omogočala, pa ni dovolj. Tisti, ki se zaposlijo kot informatiki, verjetno pogrešajo poglobljeno znanje iz računalništva (znanje o operacijskih sistemih, programiranje), drugi pogrešajo kaj drugega. Vendar pa je povsod tako, da se moraš po študiju še naprej učiti. Osnove pa so bile dane in to je najpomembnejše. No, meni osebno je šla med študijem najbolj na živce "piflarija", kolikor jo je pač bilo. Jezila sem se, zakaj si moram zapomniti, kaj je povedal ta ali oni sociolog. Vendar pa danes, ko gledam nazaj, ugotavljam, da je tudi to imelo svoj smisel. Pridobili smo na splošni razgledanosti in dobili globlji vpogled v družbene pojave.

5. Kaj svetovati maturantom, kdaj se odločiti za ta študij in kdaj ne?

Poleg tistih, ki so do zdaj že ugotovili, da je družboslovna informatika prav to, kar so iskali, bi svetovala študij vsem, ki se ne morejo odločiti, kaj bi študirali in nihajo med, vzemimo, računalništvom in ekonomijo, matematiko in psihologijo. Ti bodo po mojem posebno zadovoljni, saj bi jih pri nekem drugem, manj interdisciplinarnem študiju, lahko vseskozi spremljal občutek, da so zanemarili določen vidik svoje osebnosti, določene talente. Težje se je odločiti, komu ne svetovati študija DI. Nekateri moji kolegi so recimo v prvem letniku stokali zaradi matematike. Vendar pa smo mi izhajali še iz usmerjenega izobraževanja, zato so bile razlike v predznanju precejšnje. Za tiste, ki smo prišli z naravoslovno-matematične šole, je bila matematika v prvem letniku samo ponovitev srednješolskega znanja (z izjemo matrik), za nekatere pa je bilo skoraj vse novo. Danes takšnih razlik ni, zato za nikogar ne vidim ovir, da bi študiral DI.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 19. januar 2016 | v kategoriji: Zaposlitev