Damjana Kocjanc Fajfar


1. Nam lahko na kratko opišete svoje dosedanje zaposlitve, vašo sedanjo zaposlitev in tipičen selovni dan?

Moja prva študentska zaposlitev je bila zaposlitev v eni največjih slovenskih agencij za odnose z javnostmi in oglaševanje, Pristop. Po več kot desetih letih prakse v medijskem in raziskovalnem oddelku ter odnosih z javnostmi sem delo zaključila kot direktorica raziskav, hvaležna za pridobljene, predvsem interdisciplinarne izkušnje.

Svojo pot sem nadaljevala v lokalnem podjetju za tržno raziskovanje kot mednarodna direktorica raziskav. Konec leta 2010 sem se odločila za sodelovanje z enim največjih globalnih tržno raziskovalnih podjetij, Ipsos, ki je takrat vstopalo na slovenski trg v Sloveniji, kot direktorica podjetja.

Delo v eni največjih multinacionalk s področja tržnega raziskovanja, ustanovljeno leta 1975, z več kot 5.000 zaposlenimi, prisotno v 66 državah sveta predstavlja izzive vsak dan. Na voljo je ogromno znanja in izkušenj iz sodelovanja z globalnimi blagovnimi znamkami kot so Danone, Bayer, Coca Cola, Colgate, Glaxo Smith Kline, Kraft, Microsoft, Philips, P&G, Unilever itd.

Ipsos v Sloveniji je del holdinga, ki ga sestavljajo podjetja v Adria regiji (bivše države Jugoslavije in Albanija). Na tem trgu so podjetja prisotna že od leta 1995 in so največja tržno raziskovalna podjetja, tako po tržnem deležu kot številu zaposlenih starejših raziskovalcev. Slovensko podjetje je bilo ustanovljeno najkasneje, to je leta 2006.

Moja naloga je predstaviti in nuditi naročnikom / podjetjem, ki delujejo v Sloveniji in drugje v Adria regiji, raziskovalne rešitve, ki odgovarjajo na njihova poslovna vprašanja. Zato sem se v prvem letu svojega dela posvečala gradnji ekipe raziskovalcev, njihovemu izobraževanju in prenosu globalnega znanja ter deljenju tega znanja med naročnike.  

Moj vsakdanjik je zelo dinamičen, že zaradi različnih naročnikov in projektov. Obstaja pa nekaj ustaljenih obveznosti, kot so vsakodnevno prebiranje medijev, tedenski interni sestanki, priprava finančnih poročil ipd.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste vpisali družboslovno informatiko?

Ogromna želja po globljem poznavanju družboslovne discipline. In zelo iskreno, ker mi nobena od drugih družboslovnih smeri ni bila tako všeč kot ravno informatika.

3. Kaj vam je bilo pri študiju najbolj všeč, kaj je njegova primerjalna vrednost?

Najbolj sta mi ostala v spominu tretji in četrti letnik. Dopoldneve smo preživljali na fakulteti v manjšem številu, saj se je v zadnjih letnikih študij specializiral po programih.

O primerjalni vrednosti težko sodim, ker drugih študijev ne poznam. Ocenjujem pa, da je poglobljeno znanje statistike prednost.

4. Kako ste zadovoljni z izkušnjami, ki ste jih dobili tekom študija? Bi kaj spremenili?

Če bi me to vprašali prva leta po študiju, bi verjetno rekla, da študij potrebuje več »življenjskih primerov«. Po zaključku študija sem si delo v tržno raziskovalni industriji predstavljala kot idealno; raziskovalec se lahko popolnoma posveti svojemu tržno raziskovalnemu projektu ali javnomnenjski raziskavi. V zasebnem sektorju je precej drugače: raziskovalec skrbi za več projektov hkrati in je časovno kot finančno omejen s pogoji naročnika – plačnika projekta.

5. Kako vam je študij družboslovne informatike koristil? Ste imeli kakšne probleme pri iskanju zaposlitve?

Ker sem pričela z delom že tekom študija, zaposlitev ni bila vprašljiva. Imela sem praktične izkušnje, diplomo v žepu in kar nekaj zaposlitvenih ponudb.

6. Kaj bi svetovali maturantom, zakaj naj se odločijo za ta študij? Kaj bi jim svetovali glede študija?

Vsem maturantom želimveliko poguma in sreče, da izberete ravno tisti študij, ki vam bo dal znanje za poklic, ki ga boste z veseljem in navdušenjem opravljali.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 12. februar 2015 | v kategoriji: Zaposlitev