Andrej Kveder


1. Nam lahko na kratko opišete svoje dosedanje zaposlitve, vašo sedanjo zaposlitev in tipičen delovni dan?

Tole bo pa daljši odgovor. Od marca 2013 sem svetovalec mednarodne svetovalne družbe Oxford Policy Management (OPM). Družba OPM je ena od vodilnih družb, ki se ukvarjajo s svetovanjem drzavam v razvoju v svetovnem merilu. Moje zadolžitve so povezane predvsem z metodologijo anketnih raziskav – vse od načrtovanja novih raziskav, iskanja inovativnih rešitev za probleme s katerimi se soočamo vsak dan, pa do praktične izvedbe na terenu, v ruralnih predelih Nigerije ali Malawija, pa do urbanih predelov Tanzanije in drugo po deželah v razvoju. Zame, metodologa po srcu, je to vrnitev h koreninam – k bistvu metod raziskovanja, ko je potrebno biti inovativen z minimalno tehnično podporo.

V bistvu je zelo težko opisati moj tipičen delovni dan. Težko je celo opisati, kdaj se dan začne, in kdaj konca. Edina konstantna komponenta mojega tipičnega dne, je negotovost. Negotovost že, ampak negotovost v pozitivnem smislu – nikoli ne ves kaj te čaka in vsak dan je nekaj novega. Ko si na terenu, je pogosto moja prva misel, ko se zjutraj zbudim: »kaj bo slo pa danes narobe?«; in takoj za tem pa: »kaj se bomo pa danes dobrega spomnili?«.

Pred tem sem vrsto let vodil največji evropski mednarodni projekt s področja demografskih raziskav – Generations and Gender Programme (GGP). V skoraj devetih letih sem na tem mestu zamenjal dva delodajalca. Najprej sem bil štiri in pol let zaposlen na United Nations Economic Commission for Europe (UNECE) v Ženevi, potem pa na Netherlands Interdisciplinary Demographic Institute (NIDI) v Haagu na Nizozemskem. Kot osrednji mednarodni vodja projekta sem skrbel za dnevno usklajevanje dela znanstvenikov v 11 partnerskih institucijah, ki so delovali v 15 delovnih skupinah in prispeval lastne izkušnje s področja raziskovalnih metod k nadaljnjemu razvoju programa.

Moja akademska kariera se je začela in končala na Sociomedicinskem institutu Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC-SAZU). Kot mladi raziskovalec na institutu sem zaključil magisterij in doktorat in opravljal predvsem naloge metodologa na številnih mednarodnih raziskovalnih. Moji začetki pa segajo v leto 1996, ko sem kot eden izmed štirih nadebudnih študentov družboslovne informatike sodeloval pri ustanovitvi družbe CATI, današnjega VALICON-a.

2. Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste vpisali družboslovno informatiko?

Dve-urni pogovor s prof. Anuško Ferligoj nekega sončnega popoldneva na FDV (takrat se FSPN), na katerega me je zvlekla moja mama – mogoče najbolje investirani 2 uri mojega življenja. Ko gledam teh več kot 20 let nazaj sta bili to dve uri, ki sta narekovali moje sedanje zivljenje. V bistvu sem bil pred tem pogovorom prepričan, da bom študiral fiziko – bil sem že vpisan. Po zelo kratkem razmisleku pa sem preference obrnil in fizika je postala moja druga izbira. In nikoli se nisem več ozrl nazaj po tej odločitvi.

3. V čem vam je študij družboslovne informatike koristil?

Predvsem mi je podal celosten vpogled v področje družboslovne informatike z ravno pravo mero metodoloških, statističnih in informatičnih predmetov. Znanje je predvsem aplikativno in kot tako takoj uporabljivo v praksi. Študij nudi praktičen pristop k večini problemov, ki jih srečujete pri teoretičnih predmetih. Poleg metodoloških in statističnih znanj, pa študij nudi tudi močno teoretično bazo, ki je v pomoč razumevanju raziskovalnih problemov v družboslovju. Študij me je naučil tudi kako komunicirati z ljudmi, ki niso metodologi in statistiki in ne razumejo vseh tehničnih detajlov. To je zelo koristno znanje, ki se mi je obrestovalo skozi vso kariero, ko sem sodeloval s sociologi, zdravniki, politiki.

4. Komu ta študij priporočate?

Predvsem vsem po duši multidisciplinarnim ljudem, ki jih ni strah ne sociološke teorije, ne matematičnih formul in računalnikov. Priporočam ga nepoboljšljivim praktikom, ki dosledno iščejo uporabno vrednost v problemih. V tem študiju boste dobili osnovo za prav to. Samoiniciativnost in raziskovalni duh pa je potreben če želite iz študija iztisniti tisto res pravo esenco – priložnosti je res veliko, le izkoristiti jih morate.

5. Kaj vam je bilo pri študiju najbolj všeč, kaj je njegova primerjalna prednost?

Njegova moč je predvsem njegova interdisciplinarna narava. Najbolj mi je bil všeč praktičen pristop k problemom. V primerjavi s študiji informatike na drugih fakultetah vam družboslovna informatika na FDV nudi teoretsko bazo in aplikativno naravo raziskovanja, ki je predpogoj za razumevanje uporabne vrednosti statistične analize in raziskovalne metodologije. Poleg tega je študij izredno prijeten zaradi majhnega števila študentov, ki ustvari res prijetno vzdušje študija.

6. Kako ste zadovoljni z izkušnjami, ki ste jih dobili tekom študija? Bi kaj spremenili?

Oboje, sem zelo zadovoljen z izkušnjami in bi tudi veliko spremenil. Zadovoljen sem predvsem s preglednostjo in širino, ki mi jo je dal študij. Dal mi je dobro osnovo tako v družboslovju kot v metodologiji, zmanjkalo pa je na nekaterih ključnih metodoloških poglavjih kakor tudi na vsebinskih. Manjka predvsem dober predmet ali dva o vzorčenju in posledicah, ki jih ima vzorčenje za analizo. Manjkajo dobri demografski predmeti. Demografija je idealno področje za družboslovne informatike z močno teoretsko osnovo in z močnim kvantitativnim pristopom – raziskave na velikih vzorcih s kompleksnimi analitičnimi rešitvami. Predvsem pa praksa, praksa, praksa – se vec pisanja tekstov in vrtenja podatkov.

7. Kako vam je študij družboslovne informatike koristil? Ste imeli kakšne probleme pri iskanju zaposlitve?

Študij mi je zelo koristil, saj je ključno oblikoval moje odločitve o karieri. Težave pri iskanju zaposlitve so vedno. Mislim, da bi z lahkoto dobil službo, ampak najti službo, ki si jo res želiš, ni tako enostavno. Iskanje službe se nikoli ne preneha. Mogoče imam sam precej razgibano karierno pot, a se vedno iščem tisto pravo. Mogoče sem jo pa zdaj našel, ali pa bom čez nekaj let spet iskal kaj novega.

8. Kaj bi svetovali maturantom, zakaj naj se odločijo za ta študij? Kaj bi jim svetovali glede študija?

Kot izziv za študij, ki jim ponuja možnosti da uveljavijo svoje ideje in iniciativo in prevzamejo svojo usodo v lastne roke. Kot priložnost najti vezni člen med številkami in vsebino – da lahko postavijo številke v nek vsebinski kontekst in da lahko vsebino ovrednotijo nepristransko in jo prevedejo v številke. Pa naj bo to zaradi raziskovalne žilice ali pa zaradi praktične koristi. Če se odločiš za študij družboslovne informatike, ni nujno da se vidiš kot akademski raziskovalec, lahko se vidiš kot politik, s to razliko, da bos kot diplomant informatike razumel številke, ki ti jih kažejo tvoji svetovalci ali raziskave.

Vsekakor pa ta fleksibilnost in širina ne pride sama od sebe. Tako da, če želiš doseči te ideje je potrebno precej dela in odločnosti. Torej to ni enostaven študij. Je pa študij, ki ti vrne zeljo do nadaljnjega učenja, ker vidiš da ni vse v programih in profesorjih, ampak predvsem na tebi koliko truda in zelje vložiš.


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 23. januar 2014 | v kategoriji: Zaposlitev